<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91497"><dc:title>PRIMERJAVA IZBRANIH VIDIKOV DELOVANJA JAVNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI</dc:title><dc:creator>TKALEC,	BLAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Setnikar Cankar,	Stanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>javne finance</dc:subject><dc:subject>javni izdatki</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>centralizacija</dc:subject><dc:subject>konkurenčnost gospodarstva</dc:subject><dc:description>Skoraj desetletje po izbruhu svetovne gospodarske in finančne krize se gospodarstva
držav počasi razvijajo v neko novo normalno stanje, za katero sta značilni nižja stopnja
gospodarske rasti in nekoliko višja stopnja brezposelnosti. Trendi kažejo, da se bolj
konkurenčna gospodarstva hitreje prilagajajo na različne šoke. Ključni dejavnik večje
konkurenčne sposobnosti nacionalnega gospodarstva je dobro organiziran in učinkovit
javni sektor.
Glavni namen magistrskega dela je analiza ključnih vidikov delovanja javnega sektorja v
Sloveniji in Avstriji. Delo podrobneje predstavlja primerjavo Slovenije in Avstrije glede
značilnosti javnega sektorja, stanja javnih financ in javnih izdatkov po namenih, s
poudarkom na izdatkih za izobraževanje, stopnje centralizacije oziroma decentralizacije ter
konkurenčnosti gospodarstva.
Glavne metode raziskovanja so deskriptivna, komparativna in statistična metoda, za
dosego namena magistrske naloge pa sta uporabljeni še metodi sinteze in dedukcije.
V okviru analize je bilo ugotovljeno, da so ključne razlike med Slovenijo in Avstrijo v
strukturi javne uprave, da se Slovenija sooča s prekomernim proračunskim primanjkljajem
(ki ga počasi zmanjšuje), medtem ko v Avstriji prevladuje vzdržen proračunski
primanjkljaj, tretja razlika pa je v javnem dolgu. Obe državi porabita največ denarja za
socialno varnost. Na podlagi analize lahko Slovenijo uvrstimo med države z visoko stopnjo
centralizacije, medtem ko je v Avstriji stopnja centralizacije nižja. Slovenija je najbolj
konkurenčna na področju visokošolskega izobraževanja in usposabljanja, medtem ko so
konkurenčne prednosti Avstrije podjetniške strategije. Davčne stopnje, davčna zakonodaja
ter neučinkovita vladna administracija so glavne ovire večje konkurenčnosti v obeh
državah. Rezultati analize bodo lahko ustrezno pripomogli k nadaljnjim analizam in
študijam.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-11 15:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91497</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
