<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91490"><dc:title>Narava in meje razlage zakona</dc:title><dc:creator>Kraševac,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavčnik,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razlaga zakona</dc:subject><dc:subject>interpretacija</dc:subject><dc:subject>argumenti razlage zakona</dc:subject><dc:subject>jezikovni okvir razlage zakona</dc:subject><dc:subject>meje razlage</dc:subject><dc:subject>pravna načela</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo gradim okoli problematike razlaganja zakonov, zlasti različnih možnih argumentov razlage in načinov njihove uporabe. Podatke črpam iz teoretičnih virov različnih avtorjev, ki jih med seboj primerjam. Uvodoma se ukvarjam s pojmom razlage na splošno in konkretneje razlage zakona. Ugotavljam, da je pod istim pojmom mogoče najti različne pristope v smislu pomena same besede in pogledov na razumevanje zakona. Nekoliko obširneje raziščem argumente razlage, ki se v praksi najpogosteje uporabljajo, in jih zato tudi teorija podrobneje opisuje ter primerjam možne načine njihove uporabe v drugih sistemih. Nato analiziram nekaj primerov slovenskega ustavnega in vrhovnega sodišča, znotraj katerih sta organa naletela na dileme v zvezi z razlago in jih rešila ter obrazložila. Ugotavljam, da se tej problematiki sodišči ne izogibata. Natančneje raziščem še odprti vprašanji jezikovnih meja razlaganja zakonov in uporabe pravnih načel v postopku iskanja pomena pravnega pravila. 
Ob zaključevanju dela vidim, da je tematika še obširnejša, kot sem si sprva predstavljala. Kljub temu prihajam do zaključkov, ki morda niso pretresljivi, vendar bi bilo kaj drugega na tako temeljito raziskanem (in še vedno raziskovanem) področju težko pričakovati. Postopek razlaganja je po mojem mnenju ena najbolj ustvarjalnih nalog pravnika, ki ob svojih nevarnostih in omejitvah nudi široke možnosti uveljavljanja pravičnosti. Do besedil, v obliki katerih izražamo misli, bodo bralci zaradi konteksta, znotraj katerega se nahajajo, kot tudi zaradi postopka, ki mu pri tem sledijo, zmeraj pristopali različno. Vendar pa mora biti, kadar so to besedilo določbe, ki oblikujejo pravice in dolžnosti oseb, cilj avtorja in uporabnika, čim bolj enotna in pravična razlaga. Pravila, ki jih v ta namen nudita pravna teorija in praksa, ponujajo ohlapno ogrodje, ki razlagalca vodi in ga po eni strani opomni na vse možnosti, ki jih ubeseditev ponuja, po drugi strani pa mu pomaga, da se izogne nevarnostim arbitrarne razlage ter najde pravi pomen zakona.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-09 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91490</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
