<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91435"><dc:title>Značilnosti hruševih drevoredov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Jug,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hruška</dc:subject><dc:subject>drevored</dc:subject><dc:subject>značilnosti</dc:subject><dc:subject>sorte</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali stanje drevoredov tradicionalnih sort hrušk, hrušk moštnic različnih sort v Sloveniji. Ocenjevali smo stanje dreves, bolezni in škodljivce, ki jih prizadenejo, cvetenje, zorenje plodov in oskrbo dreves. Za raziskavo smo uporabili tri drevorede hrušk na različnih lokacijah, in sicer Podčetrtek, Kuzma in Dob pri Domžalah. Osnovni namen teh drevoredov je ohranjanje tradicionalnih sort hrušk pri nas. Rezultati so pokazali, da je v najboljšem stanju najmlajši drevored v Podčetrtku, v najslabšem stanju pa najstarejši drevored Dob pri Domžalah, ki je tudi najmanj oskrbovan, v srednje dobrem stanju pa je drevored Kuzma. Ugotovljeno je bilo tudi, da se od bolezni na drevesih pojavlja predvsem hrušev škrlup, a pojav ni pretirano močan. Cvetenje je sortno pogojeno in vse hruške moštnice cvetijo v približno istem času (največ 10 dni razlike). Plodovi moštnic so majhni, v drevoredih namenjeni predvsem osvežitvi mimoidočih. Ugotovili smo, da bi z boljšo oskrbo dreves (rez) lahko poskrbeli za njihovo boljše stanje, lahko tudi zmanjšali pojav škrlupa. Glavni namen drevoredov, ki je v ohranjanju različnih sort hrušk moštnic, pa je dosežen.</dc:description><dc:publisher>[T. Jug]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-06 07:39:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
