<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91433"><dc:title>Pomen mladinskega dela za osebni razvoj in življenjski potek mladih</dc:title><dc:creator>Hudelja,	Ema Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinsko delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vprašanje pomena mladinskega dela za osebni razvoj in življenjski potek mladih s tovrstno izkušnjo. V teoretičnem delu opišemo ključne značilnosti mladih in mladine kot družbenega pojava. V nadaljevanju predstavimo teorijo življenjskega poteka kot zaporedja prehodov z značilnostmi destandardizacije in individualizacije modernih družb. Dodamo sintezo opredelitev in ključnih ugotovitev s področja mladinskega dela za mlade ter v zadnjem sklopu teoretičnega dela opišemo teorijo pozitivnega razvoja mladih ter ekološko sistemsko teorijo razvoja.
V empiričnem delu raziskujemo, kakšen pomen mladi z izkušnjo animatorskega in taborniškega mladinskega dela kot mladinski voditelji pripisujejo tovrstni izkušnji za svoj življenjski potek na različnih področjih. S 16 mladimi, 8 taborniki in 8 animatorji, starimi od 20 do 29 let, smo s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode izvedli polstrukturiran intervju. Izsledki raziskave kažejo, da sodelujoči izkušnji mladinskega dela dajejo velik pomen in težo za njihovo življenje nasploh. Temeljna pri mladinskem delu se jim zdi ravno življenjskost, torej alternativa in dopolnitev formalnega izobraževanja ter vezivno tkivo med različnimi strukturami in institucijami. Vprašani navajajo, da so z mladinskim delom pridobili številne kompetence, pri čemer poudarjajo veščine organizacije, delo v skupini ter mehke oz. medosebne veščine, kot so komunikacija, reševanje konfliktov ter ustvarjalne in fizične spretnosti. Tudi na osebnem področju navajajo številne pozitivne učinke mladinskega dela, ki jih prepoznavajo v pridobivanju in razvijanju asertivnih in prosocialnih lastnosti, kot so potrpežljivost, vztrajnost, boljša samopodoba in prehod od osredotočenosti nase na osredotočenost na svet. V okviru socialnega razvoja na različnih nivojih (skupina, lokalna skupnost ter državna in mednarodna raven) navajajo vzpostavitev številnih zanje pomembnih socialnih mrež in pridobivanje zavesti o družbeni odgovornosti in aktivnem državljanstvu. Pomen mladinskega dela za poklicni razvoj sodelujoči mladi vidijo predvsem v pridobivanju kompetenc, za katere so prepričani, da jim bodo pomagale pri opravljanju poklicnega dela, ne pa nujno pri sami pridobitvi delovnega mesta, v kolikor njihovo poklicno delo ni neposredno povezano z mladinskim delom.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-06 02:31:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91433</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
