ANALIZA ZANESLJIVOSTI OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Z VKLJUČENIMI OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJEHRELJA, NIKOLA (Avtor) Hajdinjak, Melita (Mentor) Analiza zanesljivostiMonte Carlo simulacijestohastični model simuliranja vetrne in sončne energijepričakovano tveganje izpada.Načrtovano povečanje deleža obnovljivih virov energije prinaša v elektroenergetske sisteme (EES) nove izzive, kjer je potrebno preučiti prispevek vetrne in sončne proizvodnje k splošni zanesljivosti sistema in zagotavljanju zadostnih zmogljivosti. Za konvencionalne tehnologije proizvodnje električne energije so specifični faktorji razpoložljivosti znani, medtem ko so dejavniki razpoložljivosti obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija, odvisni od hitrosti vetra in sončnega obsevanja na posameznih lokacijah. Zaradi volatilne narave vetrne in sončne energije je zelo težko natančno določiti nivo dodatnih operativnih rezerv moči za zagotavljanje zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema in neprekinjenega napajanja odjemalcev. Glavni cilj magistrskega dela je razvoj ustreznega modela za analizo zanesljivosti oskrbe z električno energijo z vključenimi obnovljivimi viri energije. Za ocenjevanje zanesljivosti so uporabljene sekvenčne Monte Carlo simulacije, njihova glavna prednosti je v tem, da upoštevajo kronološko zaporedje dogodkov in stohastično naravo sistema, kar je bistveno pri ocenjevanju zanesljivosti elektroenergetskih sistemov, ki vključujejo obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija, ki so časovno odvisni in korelirani. Modeliranje vetrne in sončne energije za potrebe ocenjevanja zanesljivosti zahteva veliko zgodovinskih meritev hitrosti oz. moči vetrne ali sončne energije, da bi uspešno zajeli stohastično naravo in nestanovitno vedenje vetra in sončnega obsevanja na določeni lokaciji. Ker pa so v večini primerov takšni podatki nedostopni, lahko uporabimo simulacijske tehnike, s pomočjo katerih lahko ohranimo glavne značilnosti izhodiščnih meritev. Prikazana je tehnika simuliranja sintetičnih časovnih vrst vetrne in sončne energije z markovskimi verigami, s pomočjo katerih ohranjamo glavne lastnosti izhodiščnih meritev, kot sta sledenje mesečnim vzorcem sončne in vetrne energije in avtokorelacija. Prikazana metoda omogoča razvoj različnih scenarijev elektroenergetskih sistemov, kjer lahko spreminjamo deleže integriranja tako sončne, vetrne kot tudi konvencionalne energije v skupno zmogljivost sistema ter omogoča računanje indeksov zanesljivosti tako predstavlja uporabno orodje pri načrtovanju elektroenergetskih sistemov.20172017-04-05 09:55:02Magistrsko delo/naloga91416sl