Možnosti za uporabo lesa pavlovnije na prostemDrnovšek, Andrej (Avtor) Humar, Miha (Mentor) Thaler , Nejc (Komentor) leszaščita lesapavlovnijaodpornostmehanske lastnostiV Sloveniji v gradbene namene uporabljamo predvsem les iglavcev, ki pa predstavljajo več kot tretjino lesne zaloge v Sloveniji. Pričakovati je, da se bo delež iglavcev dolgoročno še zmanjševal. Zato nas je zanimalo, ali bi lahko les pavlovnije nadomestil uporabo smrekovine pri gradnji lesenih hiš, ostrešij in gradbeništvu in ali bi lahko topolovino in bukovino zamenjali v proizvodnji vezanih plošč. Poleg tega nas je zanimalo, ali navedbe reklamnih gradiv ponudnikov tega lesa držijo, da je hitrorastoča pavlovnija bolj odporna na glive kot druge drevesne vrste, ki smo jih uporabljali, ali ima zadovoljive mehanske lastnosti, ali je dovolj vodoodbojna in ali je dobro impregnabilna. Pri mehanskih lastnostih smo uporabljali les štirih drevesnih vrst: pavlovnije, topola, bukve in smreke. Pri izvedbi preizkusa tlačne trdnosti smo sledili ameriškemu standardu (ASTM D1037-99), pri upogibu trdnosti pa evropskemu standardu (DIN EN 310). Pri preizkusu odpornosti lesa na glive smo uporabljali štiri različne vrste gliv: belo hišno gobo (Antrodia vaillantii), navadno tramovko (Gloeophyllum trabeum), pisano ploskocevko (Trametes versicolor) in bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus). Izpostavitev je trajala 12 tednov. Za določanje impregnabilnosti lesa smo uporabili baker-etanolaminski pripravek – Silvanolin in montanski vosek. Ugotovili smo, da les pavlovnije nima primerljivih lastnosti s smrekovino, zato je v celoti ne more nadomestiti, saj pavlovnija nima primerljivih mehanskih lastnosti. Proti glivam in vlaženju v izpostavljenih pogojih pa se obnese bolje kot smrekov ali topolov les.[A. Drnovšek]20172017-04-05 07:49:00Diplomsko delo/naloga91409sl