<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91387"><dc:title>Prezgodnji porod in ponovna nosečnost</dc:title><dc:creator>Žitnik,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezgodnji porod</dc:subject><dc:subject>rizična nosečnost</dc:subject><dc:subject>načrtovanje nosečnosti</dc:subject><dc:subject>starševstvo nedonošenčka</dc:subject><dc:description>Uvod: Prezgodnji porod (PP), je porod pred dokončanim 37-im tednom nosečnosti in je glavni vzrok perinatalne obolevnosti in umrljivosti. Do njega privedejo različne komplikacije v nosečnosti. Rojstvo nedonošenčka zahteva oskrbo novorojenčkov na EINT, kar pa lahko vpliva na želje staršev o tem, ali sploh ter kdaj bi si želeli načrtovati novo nosečnost. Namen: Namen diplomskega dela je predstavitev PP ter osvetlitev položaja v katerem  se starša znajdeta, pred načrtovanjem nove nosečnosti. Glavni namen raziskave je bil raziskati, kdaj si želijo ženske po PP zanositi v povezavi z nekaterimi dejavniki. Metode dela: V prvem delu je bil napravljen pregled domače in tuje literature, najdene preko internetnih baz podatkov Cobiss, Medline, Cinahl,  Wiley online library, DiKul, ter Google Scholar. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna študija s spletno anketo, na podlagi teoretičnih izhodišč iz pregleda literature. Rezultati: V anketi so sodelovale le ženske z izkušnjo PP. Tako je bilo v raziskavo vključenih 213 ustrezno izpolnjenih anket. Pred 28-imi tedni GS je rodilo 6 % anketirank, največ (62 %) pa jih je rodilo med 34-im in 36-im 6/7 tedna GS. Več kot pol anketirank je želelo počakati več kot eno leto z novo nosečnostjo (54%). Manjša skupina anketiranih si je želela zanositi kmalu (19 %), 27 % anketiranih pa si ne želi več nikoli zanositi (tako prvo kot mnogorodke). Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da na odločitev o tem, kdaj ponovno zanositi, ne vplivajo starost matere ter obolenje in čas hospitalizacije otroka; vplivalo pa je, če ima ženska že kakšnega otroka. Raziskava je tudi pokazala, da so ženske, ki so si želele zanositi v času enega leta po PP, nekoliko bolj (55,6 %) občutile »pozitivne občutke« (vznemirjenost, navdušenje, koprnenje, zamišljanje otrokovega izgleda), proti tistim, ki so želele zanositi čez več kot eno leto (49,3 %) ali si niso več želele zanositi (48,6 %). Nadaljnja kvalitativna raziskava dejavnikov, ki bi lahko vplivali na načrtovanje nosečnosti po prezgodnjem porodu, bi lahko pokazala, kako bi lahko zdravstveni delavci s svojim delom in nudenjem podpore, pripomogli k refleksiji ter odločitvi za ponovno nosečnost.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-01 07:16:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
