<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91368"><dc:title>Kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (176. člen KZ-1)</dc:title><dc:creator>Jeran,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Otroška pornografija</dc:subject><dc:subject>posestni delikt</dc:subject><dc:subject>realistične podobe mladoletnih oseb</dc:subject><dc:subject>osebe</dc:subject><dc:subject>ki delujejo mladoletno</dc:subject><dc:subject>prepoved soočenja s pornografskim gradivom</dc:subject><dc:subject>pravica do samoodločbe</dc:subject><dc:subject>duševni in socialni razvoj</dc:subject><dc:description>Analiza 176. člena slovenskega kazenskega zakonika je pokazala, kako zapleteno je vprašanje prepovedi soočenja otrok s pornografskim gradivom in kako nujno potrebna je primerna inkriminacija otroške pornografije zaradi vse bolj razširjenega in dostopnega interneta. Gre za najhitreje rastoči internetni trg, zato je za boj proti tovrstnemu kriminalu potrebno sodelovanje na mednarodni ravni, ki se odraža v številnih mednarodnopravno sprejetih aktih, ki obravnavajo to materijo. Glavni cilj inkriminacije otroške pornografije mora biti varstvo otrokovih koristi, zato je bila implementacija inkriminacije posesti v kazenski zakonik primerna poteza slovenskega zakonodajalca. Vendar ta zakonski znak potrebuje podrobnejšo razlago, da bi se izognili morebitnim zlorabam kazenskega prava ter nesmiselnim in škodljivim kazenskopravnim preganjanjem posameznikov. Podrobnejšo razlago prav tako potrebujeta zakonski znak »vključevanje realističnih podob mladoletnih oseb« v pornografska gradiva in problematika razkoraka med privolitveno spodobnostjo v spolnost in sposobnostjo to ovekovečiti ter zakaj slovenski zakonodajalec ne inkriminira sodelovanje oseb, ki zgolj delujejo mladoletno.

176/I pa prepoveduje vsakršno soočenje oseb, mlajših od 15 let, s pornografskim gradivom, ki je zaradi višanja mejne starosti glede na prejšnjo ureditev neprimerno in neskladno z dejanskim stanjem družbe, saj glede na trende mladoletni vedno prej postajajo spolno aktivni. S tako ureditvijo se še bolj posega v njihovo ustavno zagotovljeno pravico do spolne samoodločbe. Vsekakor pa vseeno obstaja potreba po omejevanju mlajših mladoletnih s soočenjem s pornografskim gradivom zaradi potrebe po varstvu njihovega duševnega in socialnega razvoja. Prezgodnje soočenje s takim gradivom bi lahko pustilo napačne predstave o telesu moške ali ženske, o pričakovanjih glede spolnega akta ipd., saj jim po večini manjka elementarni racionalni pregled v zvezi s spolnostjo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-30 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91368</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
