Analiza vpliva altruizma na življenjsko dobo entitet v navideznem svetuKROKTER, NEJC (Avtor) Lebar Bajec, Iztok (Mentor) altruizempreživetjeskupineobnašanjeumetno izobiljeV današnjem svetu smo z vseh koncev tako zelo obdani z raznoraznimi idejami in načini tekmovanja, da smo ga privzeli čisto kot del našega vsakdanjega življenja. Marsikdo celo zmotno misli, da je to del naše človeške narave. Mnenj, da smo ljudje pohlepna, grabežljiva in tekmovalna bitja, ni malo. V bistvu se večina ljudi ne zaveda, do kakšne mere nas kapitalizem v želji vedno večjega profita in nižanja cen sili v stalno tekmovanje med sabo in s tem v slabe vzorce obnašanja. Na različnih znanstvenih področjih, med drugim na področjih nevrobiologije, psihologije (na področju obnašanja -- angl. behaviorism) in sociologije je veliko raziskav pokazalo, da smo vsi ljudje bolj kot ne produkt okolja, v katerem živimo, in še zdaleč nismo tako zelo ``slabi po naravi'', kot marsikoga slišimo reči. Tako želimo v tem diplomskem delu s preprostim modelom simulirati različna okolja in s tem priti do rezultatov, ki nam povedo, kako se naše entitete (ki lahko predstavljajo neka bitja v naravi) v teh okoljih obnašajo. Naša hipoteza je, da je sodelovanje koristnejše od tekmovanja in da se altruistično obnašanje vsaj na dolgi rok obnese bolje od sebičnega. V našem modelu se entitete premikajo po nekem omejenem svetu in po njem nabirajo vire energije za svoje preživetje. Če jim začne primanjkovati energije, bodisi ker je ne najdejo dovolj ali pa zato, ker v nekem obdobju ni ustvarjenih dovolj virov energije, lahko za nekaj energije prosijo druge entitete v svoji skupini. Te se nato na podlagi svoje stopnje altruizma odločijo, ali so pripravljene deliti kaj energije z entiteto v stiski in koliko. Iz tega vidimo obnašanje entitet in njihovih skupin pri različnih stopnjah altruizma ter kako to vpliva na možnost preživetja oziroma življenjsko dobo posamezne entitete oziroma kar cele skupine. Rezultati testne skupine, kjer imamo v isti skupini hkrati zelo sebične in zelo altruistične entitete, so dokaj predvidljivi. V tej skupini namreč večinoma najdlje preživijo najbolj sebične entitete na račun bolj altruističnih, saj jim sebične entitete tako ali drugače poberejo vso energijo za lastno preživetje (na škodo altruističnih entitet seveda). Izjema je le okolje z izjemnim izobiljem energije, kjer brez težav preživijo skoraj vse entitete. Rezultati pa postanejo bolj zanimivi pri simulacijah, kjer smo imeli štiri različne skupine s stopnjami altruizma razporejenimi po (štirih) enakomerno razporejenih intervalih tako, da so bile združene entitete s podobnimi stopnjami altruizma v isti skupini. To je preprečilo, da bi zelo sebične entitete izkoriščale ``dobroto'' altruističnih entitet in tako (pre)živele na njihov račun. Na koncu se je izkazalo, da so bolj sebične entitete oziroma njihove skupine vseeno dlje preživele v okolju, kjer je bilo pomanjkanje energije. Po drugi strani so v okolju, kjer je bilo energije več, dlje preživele bolj altruistične entitete oziroma njihove skupine.20162017-03-24 12:52:50Diplomsko delo91184sl