<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91161"><dc:title>Izbrana vprašanja odškodnine na podlagi Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga</dc:title><dc:creator>Ule,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga</dc:subject><dc:subject>odškodnina</dc:subject><dc:subject>procesni stroški</dc:subject><dc:subject>protipravno pridobljen dobiček</dc:subject><dc:subject>spremenjene okoliščine</dc:subject><dc:subject>razlaga CISG.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava izbrana vprašanja dodeljevanja odškodnin na podlagi Dunajske konvencije ter pri tem izpostavi prednosti, pa tudi omejitve Dunajske konvencije. Gre za vprašanje možnosti povrnitve procesnih stroškov preko odškodnine dodeljene na podlagi konvencije, možnosti upoštevanja protipravno pridobljenega dobička pri določanju odškodnine oškodovane stranke ter vprašanje ekonomske nemožnosti izpolnitve pogodbe kot razloga za oprostitev odškodninske odgovornosti stranke.
Pri presoji vprašanja povrnitve procesnih stroškov je ključno dejstvo, da bi povrnitev procesnih stroškov pripeljala do položaja neenakosti med strankama, saj bi bila taka povrnitev mogoča le za stranko, ki je kršila pogodbo, ne pa za stranko, ki je le neutemeljeno pričela s postopkom, v katerem so nastali procesni stroški. Taka rešitev je v nasprotju s temeljnim postulatom enakosti med strankama, zato menim, da ni sprejemljiva.
Trend razvoja v nacionalnih pravih čedalje bolj razširjeno omogoča odvzem protipravno pridobljenega dobička. Če se Dunajska konvencija ne odzove na aktualne potrebe pogodbenih odnosov tvega, da bo padla v pozabo. V tem smislu je dobrodošlo, da skladno z možnostjo fleksibilnega izračuna odškodnin 74. člen Dunajske konvencije razlagamo na način, ki pri izračunu škode omogoča upoštevanje dobička, ki ga je preko kršitve pogodbe kumulirala pogodbi nezvesta stranka. Podlago za tak izračun škode dajejo izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke ter splošna načela, na katerih temelji konvencija. 
Zadnje obravnavano vprašanje je možnost razbremenitve dolžnika v primeru ekonomske nemožnosti izpolnitve. Razbremenitev je po mojem mnenju mogoča le, kadar gospodarska otežitev predstavlja oviro, ki je primerljiva okoliščinam dejanske nemožnosti, ki opravičujejo razbremenitev odškodninske odgovornosti dolžnika.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-23 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91161</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
