<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91147"><dc:title>Krivda v zvezi z delovanjem v organiziranih aparatih moči</dc:title><dc:creator>Huskić,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Posredno storilstvo</dc:subject><dc:subject>organiziran aparat moči</dc:subject><dc:subject>hudodelska zdruţba</dc:subject><dc:subject>storilec</dc:subject><dc:subject>organisationsherrschaft</dc:subject><dc:subject>vojna hudodelstva</dc:subject><dc:subject>individualna odgovornost.</dc:subject><dc:description>Posredno storilstvo z uporabo organiziranega aparata moči je način utemeljitve krivde
storilcev kaznivih dejanj »za pisarniško mizo«. Po tradicionalni delitvi na storilce in
udeleţence so voditelji kriminalnih organizacij, ki ne sodelujejo neposredno pri izvršitvi
kaznivega dejanja, zgolj napeljevalci ali pomočniki, v tem institutu pa voditelj, ki ima aparat
z velikim številom zamenljivih neposrednih storilcev, de facto nadzoruje kaznivo dejanje in
je zato pravilno, da odgovarja kot (posredni) storilec. V prispevku avtor predstavi institut,
prikaţe njegovo uporabo na konkretnih zadevah pred sodišči v Nemčiji, Argentini, Peruju,
Kolumbiji, Čilu in pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu in se opredeli do
pomislekov zoper uporabo instituta. Na koncu še razišče, če ima institut prostor tudi v
slovenskem kazenskem pravu.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-22 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
