<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91124"><dc:title>Določanje pogonske moči ladje prek merjenja vzvoja in kotne hitrosti gredi ladijskega vijaka</dc:title><dc:creator>OBLAK,	MARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dimc,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>radijska komunikacija</dc:subject><dc:subject>uporovni lističi</dc:subject><dc:subject>meritev vzvoj gredi</dc:subject><dc:subject>meritev vrtljajev gredi</dc:subject><dc:subject>instrumentacijski ojačevalnik</dc:subject><dc:subject>ničelna napetost</dc:subject><dc:subject>ojačenje</dc:subject><dc:subject>magneti</dc:subject><dc:subject>mikroprocesor</dc:subject><dc:subject>Hallov senzor</dc:subject><dc:subject>alkalne baterije</dc:subject><dc:subject>zmanjševanje porabe vezja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem predstavil sistem za merjenje pogonske moči plovil, ki je izveden z meritvijo vzvoja ter vrtljajev gredi. V 1. poglavju sem predstavil ozadje problema ter razloge zakaj je merjenje pogonske moči lahko uporabno.
V 2. poglavju sem opisal metode, ki so se zgodovinsko uporabljale za merjenje pogonske moči, najbolj zanimive sodobne metode za merjenje pogonske moči ter zakaj smo se odločili za ta princip merjenja pogonske moči ladij.
V začetku 3. poglavja je opisana radijska komunikacija med vezjema in navedene želene specifikacije sistema. Nato pa so opisani posamezni deli, ki sestavljajo sistem na premičnem delu in sistem na nepremičnem delu. Sistem na premičnem delu na gredi sestavljajo wheatstonov mostič z uporovnimi lističi, baterija, ki ga napaja ter vezje na premičnem delu. Opisana je tudi zaščita vezja proti vlagi. Sistem na nepremičnem delu pa sestavljajo Hallovi senzorji z magneti, vezje na nepremičnem delu, LCD prikazovalnik ter vezje za povezavo z računalnikom. Skozi celotno poglavje so opisani načini delovanja celotnega sistema.
V 4. poglavju sta opisani obe vezji z blok shemami in opisom posameznih delov, tiskanin in programov na vezjih. Posebno so poudarjeni deli programa, ki skrbijo za nižjo porabo vezja na premičnem delu med delovanjem. 
Programska oprema za zajem, prikaz podatkov, ki teče na računalniku in njeno delovanje so opisani v 5. poglavju. 
V 6. poglavju so predstavljeni rezultati meritev, ki so bili izvedeni na pripravi za simulacijo vzvoja gredi z nalepljenimi uporovnimi lističi ter simulirano meritev vrtilne frekvence s signalnimi generatorji.
V zaključnem, 7. poglavju, je podana splošna ocena projekta ter možne izboljšave projekta.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-21 13:15:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
