Poškodbe in prva pomoč pri delu v gozduJereb, Gašper (Avtor) Sazonov, Amalija (Mentor) nesreče pri delu v gozdužledolomkomplet prve pomočiUvod: Gozdarstvo je ena najbolj tveganih dejavnosti, saj so nesreče pri delu v gozdu skoraj neizogibne. Po naravni nesreči žledenja leta 2014 se je število delovnih nesreč v naših gozdovih močno povečalo, saj se tja odpravlja vse več neprofesionalnih delavcev, ki pa niso kos razmeram v gozdu, ki so nastale po žledolomu. Namen: Namen diplomskega dela je analizirati pogostost in težavnost nezgod pri delu v gozdu. Ugotoviti želimo, kakšna je vloga preventive, izobraževanja in pravočasnega dajanja prve pomoči. Na osnovi zbranih podatkov želimo osnovati ustrezen komplet prve pomoči za učinkovitejše ukrepanje v primeru nezgod pri delu v gozdu. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s kritično analizo znanstvene in strokovne literature. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir, in sicer od leta 2005 do 2016 in relevantne starejše vire. Literatura je bila iskana v slovenskem in angleškem jeziku s ključnimi besedami: »first aid«, »work injuries« AND »woods«, »forestry accident«, »injuries«, »first aid kit«, »safe work in the woods« v angleščini ter v slovenščini »prva pomoč«, »poškodbe« IN »gozd« ALI »gozdar«, »delo« IN »gozd« ALI »gozdar«, »poškodbe« IN »delo« v podatkovnih bazah Medline, CINAHL with full text in COBISS.si. Podatke o nezgodah pri delu v gozdu pa smo dobili na Zavodu za gozdove Slovenije. Rezultati: število smrtnih žrtev med neprofesionalnimi delavci v gozdu se je po žledolomu močno povečalo, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi količino posekanega lesa. Prav tako se je v 2014 povečalo število nesreč, ki so povezane s pospravilom podrtih dreves. Pomemben dejavnik je ura nastanka poškodb, saj se največ nesreč zgodi med 10. in 11. uro ter med 15. in 16. uro, kar lahko pripišemo utrujenosti in neosredotočenosti na delo. Ključnega pomena je tudi ozaveščanje neprofesionalnih delavcev v gozdu o pomenu in učinkovitosti uporabe osebne varovalne opreme, saj lahko s tem preprečimo veliko hujših poškodb, ki se zgodijo pri delu v gozdu. Razprava in zaključek: Po naravnih nesrečah kot je žledolom, se podoba gozda močno spremeni, s čimer se možnosti za nastanek poškodb močno povečajo. Pri poškodbah je ključnega pomena učinkovita in hitra pomoč, kar lahko dosežemo le z ustreznim znanjem in kompletom prve pomoči, ki ustreza specifiki dela v gozdu. Nenazadnje pa je najboljši ukrep pri preprečevanju poškodb pri delu v gozdu zagotovo tisti, ki spremeni miselnost in odnos do dela, kar pa lahko dosežemo s preventivno dejavnostjo, ozaveščanjem in izobraževanjem javnosti.20172017-03-20 07:20:20Diplomsko delo/naloga91094sl