Položaj žrtve v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščemBratina, Ana (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) mednarodno kazensko pravoMednarodno kazensko sodiščežrtvepoložaj žrtevreparacijeSkrbniški sklad za žrtvezadeva Lubanga.Mednarodno kazensko sodišče je ustaljenemu položaju žrtve kot priče v mednarodnem kazenskem postopku dodalo še dve vlogi: žrtve lahko sodelujejo v postopku pred sodiščem, v primeru obsodilne sodbe pa lahko od sodišča zahtevajo tudi dodelitev reparacij. Prav možnost zahtevati reparacije je s seboj prinesla visoka pričakovanja žrtev, ki so se v luči odprtih določb v pravnih virih Mednarodnega kazenskega sodišča zdela tudi legitimna. Da bi preverila, ali so ta pričakovanja tudi realna, sem pod drobnogled vzela stališča sodišča v zadevi Lubanga, edini zadevi, ki je že dosegla fazo dodeljevanja reparacij, in se osredotočila na ugotovitve glede namena ter vrst in oblik reparacij. Sodišče je razlikovalo med namenom in cilji reparacij pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Namen reparacij je siliti osebe, odgovorne za kazniva dejanja, da popravijo škodo, storjeno žrtvam, obenem pa omogočiti sodišču, da zagotovi, da bodo kršitelji odgovarjali za svoja dejanja. Primarni cilj reparacij pa je sprava. Ugotovitve sodišča v zvezi z vrstami reparacij so nakazale, da bodo kolektivne reparacije zaradi narave kaznivih dejanj v pristojnosti MKS in pomanjkanja finančnih sredstev prednjačile pred individualnimi. Glede oblik reparacij je ugotovilo, da bodo le-te v močni odvisnosti od vrste škode, ki so jo žrtve v določenem primeru utrpele. Vseeno pa splošno velja, da bo vrnitev v prejšnje stanje zaradi velike časovne oddaljenosti zločinov manj verjetna oblika reparacij, da bo nadomestilo primerno le, ko bodo dodeljene individualne reparacije in bo za to dovolj sredstev, ter da bodo simbolične reparacije služile kot priprava oškodovanih skupnosti in posameznikov na prejem drugih, konkretnih oblik reparacij.20172017-03-18 07:15:17Magistrsko delo/naloga91089sl