<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91015"><dc:title>Dozimetrična primerjava različnih obsevalnih tehnik za zdravljenje Hodgkinovega limfoma v medpljučju</dc:title><dc:creator>Kos,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudej,	Rihard	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadravec-Zaletel,	Lorna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hodgkinov limfom</dc:subject><dc:subject>3DCRT</dc:subject><dc:subject>IMRT</dc:subject><dc:subject>VMAT</dc:subject><dc:subject>dozimetrična primerjava</dc:subject><dc:description>Uvod: Hodgkinov limfom (HL) je maligna bolezen limfatičnega sistema. V Sloveniji je v letu 2010 za HL zbolelo 66 bolnikov, v letu 2011 pa 41. Zdravljenje bolnikov s HL poteka s sistemsko terapijo in obsevanjem (RT). RT lahko povzroča številne pozne posledice zdravljenja. Sodobne obsevalne tehnike, kot so intenzitetno modulirana radioterapija (IMRT) in volumetrična modulirana ločna radioterapija (VMAT) omogočajo visoko konformnost predpisane doze okoli tarče in večje ščitenje rizičnih organov v primerjavi s tridimenzionalno konformalno radioterapijo (3DCRT). Namen: Namen dozimetrične primerjave različnih obsevalnih tehnik pri obsevanju HL v področju medpljučja je ugotoviti, katera izmed tehnik pripomore k najnižjim prejetim dozam na rizične organe (OAR) v medpljučju ob ustrezni homogeni pokritosti tarčnih volumnov. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 10 bolnic, ki so bile zdravljene s 3DCRT v področju medpljučja zaradi Hodgkinovega limfoma (HL) med februarjem 2011 in avgustom 2015 na Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani. Za vsako od bolnic so bili izdelani obsevalni načrti v tehnikah IMRT, VMAT in B-VMAT (»butterfly« VMAT). Obsevalni načrti so bili izdelani po protokolih za načrtovanje IMRT obsevanja na OI. Parametri za pokritost načrtovalnega obsevalnega volumna (PTV) in dozno obremenitev pljuč, srca, dojk, ščitnice, požiralnika, sapnika, hrbtenjače in področja izven PTV so bili nato primerjani med obsevalnimi tehnikami. Za preverjanje statistično značilnih razlik je bil uporabljen Kruskal-Wallis test. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da tehnike IMRT, VMAT in B-VMAT (CI= 0,63; 0,66; 0,56) konformneje pokrijejo PTV kot 3DCRT (CI= 0,4). Razlik v povprečni dozi znotraj PTV in razlik v homogenosti doze med obsevalnimi tehnikami ni bilo. Povprečna doza v pljučih (Dmean) je bila najnižja pri 3DCRT (4,4 Gy) in najvišja pri VMAT (7,4 Gy). Pri IMRT je Dmean znašal 6,6 Gy in pri B-VMAT 6,4 Gy. Pri dojkah je najbližje 3DCRT tehniki B-VMAT. Dmean na srce je bila pri vseh tehnikah v precej podobna (od 3,6 do 4,8 Gy). Za srce so bili parametri V10, V25, V30 nižji pri vseh moduliranih tehnikah. Izjema je  B-VMAT, ki je srce najbolj obremenil pri V10 (17,1 %). Pri ščitnici, sapniku in področju izven tarče ni bilo bistvenih razlik med obsevalnimi tehnikami. Požiralnik in hrbtenjačo so modulirane tehnike manj obremenile. Zaključek: Tehnike IMRT, VMAT, B-VMAT so konformnejše pri pokrivanju PTV in omogočajo nižjo obremenitev OAR z višjimi dozami, hkrati pa z nizkimi dozami obremenijo večje področje v primerjavi s 3DCRT. Kot najbolj uravnotežena tehnika med prispevkom nizkih in visokih doz na OAR se je pokazala B-VMAT.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-09 07:19:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
