Opis kaznivega dejanjaGavrić, Kristina (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) Opis kaznivega dejanjatožilecobdolženecnačelo zakonitostiobtožnicaobjektivna identiteta.Opis kaznivega dejanja je temeljna sestavina vsakega kazenskega postopka, saj brez njega tek postopka ni mogoč. Je temeljna pravica vsakega posameznika do seznanjenosti z vsemi vidiki kaznivega dejanja, ki se mu očita, možnost, da se o obtožbi izreče, navede dejstva in dokaze, ki so mu v korist ter pomeni določitev meje ugotovljenega dejanskega stanja. Opisati dejanje pomeni določiti njegove znake in čim bolj dosledno izvajati načelo zakonitosti. Predstavlja temelj enakosti orožij med strankama postopka. Tudi v primeru, ko pride do spremembe obtožnice na glavni obravnavi, je treba zaradi varstva enakopravnosti paziti, da se sme sprememba nanašati le na dejanje, ki je predmet obtožbe. Tožilec sme tako poseči v opis kaznivega dejanja le v okviru istega kaznivega dejanja, ki je že opisano v obtožnici. Ob tem je treba očitano kaznivo dejanje kar se da najbolje individualizirati ter konkretizirati oziroma z jasno označitvijo postaviti ločnico od obravnavanega dejanja in drugih historičnih dogodkov. Pri tem pa se zastavi tudi vprašanje razmerja med obtožbo in sodbo. V kolikšni meri mora sodba slediti opisu dejanja, ki je navedeno v obtožnem aktu? Sodba mora namreč odgovoriti na vprašanja, ki so v obtožnici zastavljena. Pri tem pa mora med njima obstajati identiteta: ujemanje v smislu osebe, ki je obtožena ter dejanju, ki je predmet postopka. Identiteta med obtožbo in sodbo pa ne pomeni nujno absolutne vezanosti sodišča na opis kaznivega dejanja, ki je podan s strani tožilca. Cilj opisa kaznivega dejanja je predvsem v tem, da se preprečijo zlorabe procesnih pravic in da se obdolžencu omogoči priprava učinkovite obrambe.20172017-03-03 07:15:11Magistrsko delo/naloga89281sl