Bralne navade podeželskih in mestnih otrokMelavc, Jasmina (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) branjeMisel Toneta Pavčka »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« je bila uporabljena že ničkolikokrat, a še vedno zadane bistvo. Branje ni pomembno le na ravni posameznika, z branjem besedil v slovenskem jeziku se ohranja slovenska kultura, slovenski jezik. Na ravni posameznika pa branje lahko predstavlja oddih, pobeg v navidezno resničnost, kjer je oseba sama s knjigo, razmišlja o njej in z njo. Branje pri otrocih spodbuja mišljenje, razvija njihove kognitivne sposobnosti in jim ne nazadnje omogoča prehod v svet odraslih. Vsi ljudje, odrasli in otroci, imamo v »moderni dobi« na voljo nešteto drugih vizualno privlačnejših reči za krajšanje prostega časa. To bi lahko pomenilo, da za branje preprosto ni časa, ampak temu ni oziroma ne bi smelo biti tako. Starši bi morali pri otrocih znati razporediti čas za igro, krožke, tehnološke naprave in čas za branje, predvsem pa bi morali že v ranem otroštvu otrokom brati in jih s tem spodbujati k branju. Magistrska naloga ima dva dela. V prvem, teoretičnem delu, je opisano branje, družinsko branje, branje v šoli, branje kot družbeno-kulturni proces, motivacija za branje, opisani so tudi dejavniki, ki vplivajo na bralne navade. V empiričnem delu so prikazani rezultati pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika o bralnih navadah podeželskih in mestnih otrok. Rezultati anketnih vprašalnikov so bili obdelani v SPSS-programu za statistično analizo. Raziskava temelji na odgovorih 51 učencev iz osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini in 55 učencev iz osnovne šole v Ljubljani. Ugotovili smo, da podeželski otroci berejo več, da knjige, ki jih berejo pri pouku književnosti in za domače branje, ocenjujejo kot bolj zanimive. Analiza je pokazala, da med podeželskimi in mestnimi otroki ni razlik v mnenju o težavnosti knjig, ki jih obravnavajo v šoli, so pa razlike v mnenju o prilagajanju nalog in besedila s strani učitelja, večjemu deležu podeželskih otrok se zdi, da jim učitelj prilagodi naloge glede na zmožnosti. Večina otrok najraje bere knjige, ki si jih sami izberejo. Spoznali smo, da doma s starši bere in se po branju o prebranem pogovarja večji delež podeželskih otrok.20172017-03-03 02:48:10Magistrsko delo/naloga89279sl