UVELJAVLJANJE IN UPOŠTEVANJ EPRAVICE DO DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENIJIVERBIČ, KARMEN (Avtor) Pečarič, Mirko (Mentor) človekove praviceodprta javna upravainformacije javnega značajainformacijski pooblaščenecorganiprosilciLjudem so ustavno priznane številne človekove pravice, med katerimi nekatere poznamo bolj, nekatere manj, za nekatere pa niti ne vemo, da obstajajo. Ena izmed pravic, ki jo ljudje premalo poznajo in se je premalo poslužujejo, je pravica dostopa do informacij javnega značaja. Gre za pravico, katere uresničevanje prinaša številne pozitivne učinke, med katerimi so najpomembnejši odprta, transparentna in državljanom približana javna uprava, ki zaradi omenjenih učinkov dosega višje zaupanje v svoje delovanje. Slovenija se glede zakonodajne ureditve pravice dostopa do informacij javnega značaja uvršča v sam vrh držav s priznavanjem te pravice. Pravica, ki je pri nas zapisana že v Ustavi Republike Slovenije, je postavljene temelje dodobra utrdila s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, leta 2003. Do tega leta se je pravica "držala v ozadju." Kako pa je bilo po sprejetju zakona? Anketna raziskava pri naključnih anketirancih je pokazala, da so državljani Republike Slovenije s to pravico seznanjeni le toliko, da vedo za njen obstoj. Konkretno uveljavljanje pravice je še vedno na nizki ravni; razlog tiči verjetno predvsem v nevednosti državljanov, do katerih informacij lahko sploh dostopajo. Organi, ki so po ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, se določb zakona ne držijo, prepogosto se pojavlja molk organa. Z uveljavljanjem pravice dostopa do informacij javnega značaja in ne le s formalnim priznavanjem je Slovenija na dobri poti k učinkovitejšemu nadzoru nad državno oblastjo, k večji transparentnosti, legitimnosti, predvsem pa demokratičnosti svojega delovanja. Pravica omogoča odpravo pomanjkljivosti posredne demokracije in v ospredje postavlja participativno demokracijo.20172017-02-24 08:36:42Diplomsko delo/naloga89145sl