Primerjava slovenskih in hrvaških učnih načrtov v osnovni šoli pri pouku družboslovjaMasnec, Sara (Avtor) Umek, Maja (Mentor) SlovenijaSlovenija in Hrvaška sta bili od leta 1918 do 1991 del skupne države z različnima imenoma. Od leta 1991 sta Slovenija in Hrvaška neodvisni, zato sta se vzgoja in izobraževanje pri njiju razvijali ločeno. V Sloveniji uporabljamo pri pouku družboslovja na razredni stopnji Učni načrt Spoznavanje okolja (2011) in Učni načrt Družba (2011). Na Hrvaškem je učni načrt enoten za vse predmete v osnovni šoli, dopolnjuje pa ga Nacionalni okvirni kurikulum (2011). V Sloveniji je razredna stopnja od 1. do 5. razreda, Hrvaška pa ima osemletno osnovno šolo, zato je razredna stopnja od 1. do 4. razreda. Primerjali smo pouk družboslovja na razredni stopnji med državama. Predstavljena je primerjava učnih načrtov, ki vključujejo družboslovne vsebine na razredni stopnji, in hrvaškega Nacionalnega okvirnega kurikuluma (2011), ki je temeljni dokument in opredeljuje vse bistvene elemente vzgojno-izobraževalnega sistema od predšolske ravni do konca srednješolske vzgoje in izobraževanja. Najprej smo predstavili osnovne pojme, kot sta kurikularne teorije in kurikulum. Predstavili smo obe državi, Slovenijo in Hrvaško, ter njun šolski sistem in družboslovne premete v osnovni šoli obeh držav. Učne načrte smo primerjali po naslednjih kategorijah: zgradba in obseg učnega načrta, splošni cilji pouka družboslovja; operativni cilji pouka družboslovja; standardi znanja ter vsebine in pojmi iz učnih načrtov. Po analizi dokumentov sta sledila intervjuja z učiteljicama razrednega pouka na Hrvaškem in v Sloveniji.20172017-02-03 02:43:36Magistrsko delo/naloga88974sl