<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88898"><dc:title>Ocena potresne odpornosti družinske hiše v Grosuplju</dc:title><dc:creator>Žitnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>potresno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>zidana stavba</dc:subject><dc:subject>Evrokod</dc:subject><dc:subject>potresna odpornost</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljena ocena potresne odpornosti zidane hiše v Grosuplju. Potresno analizo smo izvedli z metodo horizontalnih sil na podlagi zahtev, ki jih podajata standarda Evrokod 6 in Evrokod 8. Diploma je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljeni postopki za določitev potresne obtežbe, račun nosilnosti posameznih zidov ter oceno odpornosti celotne konstrukcije. Povečanje obremenitve zaradi vpliva slučajne ekscentričnosti smo upoštevali na poenostavljen način s faktorjem . Nosilnosti smo računali za nearmirano zidovje, vpliva horizontalnih in vertikalnih vezi pa v računu nismo upoštevali. V praktičnem delu naloge smo uporabo teoretičnega postopka prikazali s primerom enoetažne zidane hiše. Predpostavili smo, da je pritličje kritični del objekta. Potresno odpornost smo preverili neodvisno za smer X in Y. Potresno silo smo v razmerju togosti razdelili na posamezne zidove ter izračunali nosilnosti zidov za tri tipe porušnih mehanizmov: porušitve zaradi zdrsa, porušitve zaradi nastanka diagonalnih razpok in upogibne porušitve. Nosilnosti smo izračunali na podlagi srednjih materialnih karakteristik, ki smo jih v prvem primeru zmanjšali za materialni varnostni faktor, ki upošteva vpliv stopnje zaupanja in osnovnega materialnega varnostnega faktorja, ki ga določa standard Evrokod. Predpostavili smo tudi, da se mehanizem zdrsa v našem primeru ne bo pojavil, zato prevladuje upogibni mehanizem porušitve. V skladu s standardom Evrokod konstrukcija ni odporna na projektno obtežbo. Do prekoračitve nosilnosti pride v vseh zidovih v smeri X in v polovici vseh zidov v smeri Y.</dc:description><dc:publisher>[L. Žitnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-01-27 07:15:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
