<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88537"><dc:title>Prepričanja, znanja in izkušnje učiteljev s poučevanjem učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine</dc:title><dc:creator>Tašner,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tancig,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rezilientnost</dc:subject><dc:subject>izvršilne funkcije</dc:subject><dc:subject>manj spodbudno okolje</dc:subject><dc:subject>oblike pomoči učencem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Revščina postaja v Sloveniji vedno večji problem. Pogosto prizadene mnoga področja človekovega življenja. Njenim negativnim vplivom pa so najbolj podvrženi otroci. V magistrskem delu smo predstavili dejavnike tveganja, s katerimi se dnevno srečujejo otroci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine, in njihov vpliv na razvoj otroka. Posebej smo se usmerili na novejša spoznanja, ki opredeljujejo vpliv revščine na razvoj izvršilnih funkcij pri otrocih. Predstavili smo tudi teorijo rezilientnosti kot okvir, iz katerega lahko izhajamo, ko načrtujemo delo z omenjeno skupino učencev, in vpliv šole, sistema, ki lahko močno pripomore k spodbujanju varovalnih dejavnikov in zmanjševanju vplivov dejavnikov tveganja. Usmerili smo se tudi na področja subjektivnih prepričanj učiteljev, dejavnika, ki močno vpliva na načine, pristope, ravnanja, ki jih pedagoški delavec izbira, ko dela z učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. V empiričnem delu smo na osnovi vprašalnikov na vzorcu 100 osnovnošolskih učiteljev štajerske regije raziskali  njihovo poznavanje vplivov revščine na razvoj in učenje učencev ter njihova prepričanja o razvoju in poučevanju učencev iz manj spodbudnega okolja. Zbrali smo tudi po mnenju učiteljev najbolj učinkovite oblike pomoči, podpore in prilagoditve za omenjeno skupino učencev ter najpogostejše ovire pri vključevanju in poučevanju teh učencev. Udeleženi v raziskavi izpostavljajo marsikatere ovire, s katerimi se pri svojem delu soočajo, hkrati pa navajajo mnoge učinkovite oblike pomoči in podpore za uspešno vključevanje učencev iz manj spodbudnega okolja. Čeprav zaradi omejitev raziskave rezultatov ne moremo posplošiti za celoten slovenski prostor, nam ugotovitve omogočajo dober pregled nad stanjem, odpirajo nam vprašanja, povezana s poučevanjem učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine, hkrati pa kažejo na vrzeli v izobraževanju učiteljev, ki bi jih bilo zaradi napredka stroke treba premostiti ter oblikovati učinkovitejši sistem informiranja učiteljev o razvoju in poučevanju učencev, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine.</dc:description><dc:publisher>[M. Tašner]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-17 02:53:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
