<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88534"><dc:title>Avtomatski čelilnik lesenih obdelovancev</dc:title><dc:creator>Koren,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajec,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Danijel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D model</dc:subject><dc:subject>senzorska oprema</dc:subject><dc:subject>elektronske komponente</dc:subject><dc:subject>pogonski sistem</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obsega celoten razvoj ter izdelavo avtomatskega čelilnika, ki je namenjen uporabi v lesni industriji. Tovrstne sisteme največkrat najdemo v fazi primarne in sekundarne predelave lesa kot del večjih proizvodnih linij. V našem primeru pa avtomatski čelilnik nastopa kot samostojni lesno-obdelovalni stroj, ki je prirejen uporabi v mizarskem podjetju pri proizvodnji stavbnega pohištva, podov, CNC polizdelkov ipd.
Gre torej za enoosni krmiljeni elektromehanski sistem, ki uporabniku na podlagi naročila nudi hiter in natančen dolžinski razrez lesenih lamel. Bistveni sta predvsem enostavnost uporabe in poenostavitev obstoječih postopkov tovrstne obdelave. Zaradi prostorskih omejitev ter delovnih pogojev se dodatno zahtevata še ustrezna kompaktnost in robustnost sistema.
Magistrsko delo se dotika vseh opravljenih razvojnih postopkov vse od idejne zasnove do končne sestave stroja. Uvodoma so predstavljene predvsem zahteve in omejitve sistema. Prikazan je obstoječi postopek, ki se je izvajal pred izdelavo stroja in izpostavljene so njegove bistvene pomanjkljivosti. Podani so torej tudi cilji zastavljeni pred samim razvojem stroja.V nadaljevanju pa sledijo predstavitve posameznih faz razvoja in izdelave.
Postopek konstruiranja mehanskih delov je predstavljen na podlagi razvitih 3D modelov posameznih podsklopov. Ločeno obravnavamo najprej uporabljene elektromehanske komponente zatem pa še sestavo celotnega ogrodja čelilnika. Uporabljena senzorska oprema je podrobneje opisana skozi funkcije, katereopravljajo posamezni senzorji. Sem sodi v prvi vrsti detekcija skrajnih leg pnevmatskih cilindrov in ostalih mehanskih delov, za kar se uporablja več različnih senzorjev -induktivnastikala, magnetne senzorje in optična tipala. Povsem ločeno je izpostavljen poseben luminiscenčni senzor, ki je namenjen razpoznavi oznak z lesene površine obdelovancev. Ostale elektronske komponente so predstavljene skozi prikaz krmilnega in pogonskega sistema. Glavnino sistema predstavlja sklop uporabniški terminal – programirljivi logični krmilnik – krmilnik gibanja – servo ojačevalnik – servomotor.Podrobneje je opisan skozi predstavitev osnovnih funkcij posameznih komponent ter skozi sestavo in organizacijo električne omarice.
V zadnjem delu pa se delo dotakne še razvitega krmilnega programa in uporabniškega okolja, ki končnemu uporabniku nudi upravljanje stroja. Skozi pregled programskih sekvenc je predstavljen način delovanja sistema in funkcije, ki jih omogoča.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-01-16 15:00:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
