<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88525"><dc:title>Odvzem protipravno pridobljenega dobička v okviru odškodninskega zahtevka</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Aleksander	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odvzem protipravno pridobljenega dobička</dc:subject><dc:subject>digorgement</dc:subject><dc:subject>kaznovalne odškodnine</dc:subject><dc:subject>neupravičena obogatitev</dc:subject><dc:subject>povrnitev škode</dc:subject><dc:subject>odškodninsko pravo</dc:subject><dc:subject>CISG</dc:subject><dc:subject>antitrust</dc:subject><dc:description>Nihče ne sme protipravno obogateti na račun drugega. Gre za splošno sprejeto načelo, ki pa je na razne načine upoštevano v pravnih redih po svetu. V magistrskem delu je opisana ureditev v slovenskem pravu, natančneje različne pravne podlage, ki omogočajo reševanje takšnih situacij. Gre predvsem za institut neupravičene obogatitve, splošna načela odškodninskega prava, ki se nanašajo na povrnitev škode, in določbe o prostem preudarku po zakonu o pravdnem postopku, ki sodišču olajšajo delo pri odmeri višine odškodnine. Ker pri odvzemu protipravno pridobljenega dobička lahko zaznamo vidik sankcioniranja in preventive, se dotaknem tudi kaznovalnih odškodnin in vprašanja skladnosti s slovensko Ustavo. Ideja t. i. »disgorgementa« ni tuja niti drugim ureditvam, zato je institut predstavljen tudi z vidika Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) ter uporabe instituta s strani uradov za varstvo konkurence v EU in ZDA.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-13 15:42:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
