<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88497"><dc:title>Navezovanje matere in otroka med dojenjem</dc:title><dc:creator>Radovič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič-Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>čustvena navezanost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Otrok iz navezanosti, ki se zgradi med njim in materjo, črpa zaupanje vase in v svet okoli sebe. Obstajajo različni dejavniki, ki vplivajo na kakovost čustvene navezanosti med materjo in otrokom. Eden od dejavnikov, ki poleg materine občutljivosti, njenih lastnosti, odnosov v družini in otrokove odsotnosti od doma, vpliva na kakovost otrokove navezanosti, je tudi dojenje. Tako sem v empiričnem delu prek intervjujev s tremi materami ugotavljala, kakšen odnos so imele do dojenja pred in po rojstvu otroka, kako so dojenje doživljale, kakšno vlogo so imele pri oblikovanju odnosa do dojenja druge osebe, kako so otroka odvadile od dojenja in kako je to vplivalo na odnos mati  otrok. Ugotavljam, da vse matere odobravajo dojenje. Menijo, da dojenje vpliva na kakovost čustvene vezi med materjo in otrokom. Dojenje prav tako doživljajo kot neko posebno vez, bližino, ki nastane samo med njima. Matere so pred in po porodu imele isto mnenje o dojenju, nanj pa se niso prav posebej pripravljale, ker se jim je zdelo dojenje nekaj samoumevnega in najbolj naravnega. Matere so se med dojenjem srečevale z različnimi težavami, na katere niso bile pripravljene. Te težave so povzročile, da dojenje pri eni materi sploh ni steklo. Veliko jim je pomenilo, da so pri dojenju dobile podporo svojih bližnjih, predvsem moža. Ena od mater je bila takšne podpore deležna v veliki meri, ostali dve malo manj. Vse tri matere so omenile, da s strani zdravstvenega osebja niso dobile skoraj nobene podpore, spodbude in nasvetov pri dojenju; želijo, da bi se to v prihodnosti spremenilo. Odstavljanje otroka od prsi je povzročilo manjše spremembe v odnosu med materjo in otrokom. Otroka, ki sta bila dojena, sta takrat bolj potrebovala bližino matere, več objemanja, božanja, nošenja in pogovarjanja pred spanjem.</dc:description><dc:publisher>[K. Radovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-11 02:14:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88497</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
