Zdravstvena vzgoja pacientov po akutnem miokardnem infarktu v Univerzitetnem kliničnem centru LjubljanaAristovnik, Ela (Avtor) Hoyer, Silvestra (Mentor) Kvas, Andreja (Komentor) pacientmedicinska sestrazdravstvena vzgojazdravstvenovzgojna etapaakutni miokardni infarktsekundarna preventivarehabilitacija po akutnem miokardnem infarktu.Uvod: Problem, ki ga obravnava magistrsko delo, je področje izvajanja zdravstvene vzgoje pacientov po akutnem miokardnem infarktu v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. K večji pojavnosti miokardnih infarktov prispeva stresen in nezdrav načina življenja. Da bi zmanjšali posledice miokardnega infarkta, je pomembno prizadetim pacientom nuditi tudi ustrezno zdravstveno vzgojo. S kakovostno zdravstveno vzgojo dosežemo pri pacientu spoznanje, da lahko z zmanjšanjem oziroma odpravo dejavnikov tveganja prepreči nastajanje ateroskleroze in ponovitev bolezni. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali je zdravstvena vzgoja v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani zadovoljiva ter skladna z evropskimi in slovenskimi smernicami o rehabilitaciji po miokardnem infarktu. Poudarek je bil na posredovanju informacij s strani zdravstvenih delavcev o zdravstveni vzgoji pacientov. Z raziskavo smo želeli dokazati potrebo po uvedbi delovnega mesta medicinske sestre s posebnimi znanji, ki bi izvajala samo zdravstveno vzgojo pacientov po miokardnem infarktu. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Strategija raziskave je presečna študija. Instrumenta, s katerim smo zbrali podatke, sta dva za raziskavo oblikovana anketna vprašalnika. Vzorec predstavljajo pacienti po prebolelem miokardnem infarktu, ki so se zdravili v bolnišnici v času od 1. 12. 2015 do 1. 3. 2016. Drugi vzorec predstavljajo medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno vzgojo pri pacientih po miokardnem infarktu. Kvantitativni podatki so bili obdelani z naslednjimi statističnimi metodami: SPSS-program, izračun frekvenc in deležev, izračun srednjih vrednosti, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk test, Linearna regresijska analiza, Pearsonov korelacijski koeficient, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitney U-test, Binominalni test. Rezultati: Anketirali smo 50 pacientov, od tega 28 % žensk in 72 % moških v starosti od 26 do 88 let. 15 medicinskih sester je izpolnilo vprašalnik, od tega samo 4 na Kliničnem oddelku za kardiologijo, kjer se je zdravilo 40 pacientov. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da je informiranost pacientov po miokardnem infarktu slaba. Pri 62 % pacientov medicinske sestre niso izvajale zdravstvene vzgoje, zato hipotezo, da medicinske sestre večinoma ne izvajajo zdravstvene vzgoje pri pacientih po akutnem miokardnem infarktu po evropskih in slovenskih smernicah sekundarne preventive sprejmemo. Samo 25 % pacientov je motiviranih za spremembo življenjskega sloga. 92 % pacientov ni prejelo pisnih navodil. 40 % pacientov si želi možnost kontakta na posebno telefonsko številko po odpustu iz bolnišnice. Razprava in zaključki: Rezultati so pokazali, da je potrebno izvajanje zdravstvene vzgoje pri pacientih po miokardnem infarktu v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izboljšati. Predlagamo, da se uvede novo delovno mesto medicinske sestre, ki bo sistematično in dosledno izvajala zdravstveno vzgojo pacientov po akutnem miokardnem infarktu po vnaprej določenem učnem načrtu v skladu s slovenskimi in evropskimi smernicami, ki ga bo prilagajala individualno vsakemu pacientu.20162017-01-07 22:22:36Magistrsko delo/naloga88481sl