<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88477"><dc:title>Uporaba torakolumbosakralne ortoze pri konzervativnem zdravljenju hrbtenice</dc:title><dc:creator>Draksler,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Josip	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hrbtenica</dc:subject><dc:subject>spinalne ortoze</dc:subject><dc:subject>športne poškodbe</dc:subject><dc:subject>gimnastika</dc:subject><dc:subject>spondiloliza.</dc:subject><dc:description>Uvod: Hrbtenica nam omogoča gibanje telesa in pokončno držo. Bolečino v hrbtenici je vsak izmed nas doživel najmanj enkrat v življenju. Torakolumbosakralne ortoze so vrsta spinalnih ortoz, ki se pri zdravljenju hrbtenice uporabljajo kot imobilizacija pri konzervativnem zdravljenju poškodb, degenerativnih bolezni in kot podpora po operativnih posegih. Degenerativne bolezni hrbtenice (predvsem hernija medvretenčne ploščice) so ena izmed najpogostejših težav v ledvenem delu hrbtenice, ki prizadene veliko ljudi. Spondiloliza in spondilolisteza se največkrat pojavita pri otrocih in mladostnikih, ki so športno preveč aktivni. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kje in kdaj se uporabljajo torakolumbosakralne ortoze in kako so športne aktivnosti povezane z bolečinami v hrbtenici. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s pregledom literature. Vključene so bile tudi naslednje strokovne baze podatkov: MEDLINE, DiKuL, Google učenjak, PubMed, Cobiss in ScienceDirect. V diplomsko delo je bila vključena literatura izdana med letom 1990 in 2016, v angleškem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Rezultati: Torakolumbosakralne ortoze se največkrat predpisujejo takrat, kadar so prisotne deformacije hrbtenice. K poškodbam hrbtenice pripomorejo tudi različne športne aktivnosti, pri katerih prihaja do prekomernih obremenitev hrbtenice. Največ poškodb terja gimnastika zaradi specifičnih gibov, ki so prisotni pri izvajanju. Razprava in zaključek: Najpogosteje je za zdravljenje deformacij hrbtenice predpisana rigidna (trda), po modelu narejena torakolumbosakralna ortoza. Pri poškodbah hrbtenice pa se predpisujejo tako rigidne, kot mehke TLSO. Večje in boljše učinke nudijo rigidne ortoze. Največ poškodb pri športnih aktivnosti se lahko opazi pri otrocih in mladostnikih. Ob pravilnem predpisu ortoze in upoštevanju navodil nošenja, so rezultati zdravljenja v velikih primerih pozitivni. Če konzervativno zdravljenje ni mogoče, so poškodbe ali deformacije prehude, je potrebna operacija. Pomembna je individualna obravnava vsakega pacienta, da je odločitev za predpis vrste ortoze pravilna. Izdelava torakolumbosakralnih ortoz se danes še vedno izvaja s pomočjo mavčnega odlitka pacienta. Ortotiki in protetiki se vse več poslužujejo tudi uporabe računalniško podprtega konstruiranja in računalniško podprte proizvodnje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-07 22:03:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88477</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
