<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88370"><dc:title>Sodelovalno učenje in reševanje problemsko zasnovanih nalog s tabličnimi računalniki</dc:title><dc:creator>Klemen,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrhovski Mohorič,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lažja motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>sodelovalno učenje</dc:subject><dc:subject>problemsko zasnovano učenje</dc:subject><dc:subject>mobilno učenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo problematiko sodelovanja učencev z različnimi spretnostmi in sposobnostmi pri reševanju problemsko zasnovanih nalog. Omenjeni učni proces smo podprli s tabličnimi računalniki. 
Pri pregledu literature smo ugotovili, da avtorji navajajo splošne smernice, kako hkrati naslavljati potrebe učencev, vključenih v program osnovne šole, in učencev, vključenih v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom, v skupnih aktivnostih. Kljub temu pa poudarjajo, da funkcionalno vključevanje vseh učencev v učni proces predstavlja korist za vse udeležene. Sodobni pristopi v primerjavi s tradicionalnimi vsebujejo načine, s katerimi poskušamo upoštevati potrebe najširšega kroga učencev. Konstruktivistični didaktični pristop, ki vključuje sodelovalno delo in problemsko zasnovane naloge, ustvarja pogoje za učenje vseh učencev. Tako zasnovan učni proces je mogoče za učence z različni potrebami personalizirati z mobilnimi tehnologijami, v naši raziskavi smo uporabili tablične računalnike. 

V delu prikazujemo načrtovanje in izvedbo sodelovalnega učenja pri reševanju problemsko zastavljenih nalog in vpliv uporabe tabličnih računalnikov na učni proces. Osredotočili smo se na vpliv zastavljenih nalog na učenčev celostni razvoj, mnenja udeležencev o taki obliki dela ter možnosti podpore z mobilnimi tehnologijami. Raziskavo smo zasnovali v dveh izvedbah, vanjo pa so bili poleg učencev dveh osnovnih šol v Škofji Loki vključeni tudi študentke in študentje specialne in rehabilitacijske pedagogike. Zanimalo nas je, kako učenci v heterogenih skupinah sodelujejo in kakšno mnenje imajo o tem. Zanimalo nas je, kako so naloge načrtovane, kako učencem pri reševanju nalog pomaga tablični računalnik in do katere mere so naloge pripravljene za reševanje na tabličnem računalniku. Posnetke smo analizirali s pomočjo vnaprej pripravljenih kriterijev.

Ugotovili smo, da je treba najprej definirati načine sodelovanja, interakcijo učenca z okoljem, zasnovati privlačne problemske naloge in razmisliti, na katerem koraku lahko s tabličnim računalnikom podpremo miselni, socialni ali čustveni proces. Ugotovili smo, da so učenci pozitivno naravnani za tako obliko dela, pomembno pa je zavedanje, da se z vsako izvedbo odpirajo vprašanja, ki zahtevajo dodatno analizo in refleksijo.</dc:description><dc:publisher>[B. Klemen]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-04 02:32:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88370</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
