<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88369"><dc:title>Vpliv večkratnega branja slikanice brez besedila na pripovedovanje zgodbe</dc:title><dc:creator>Eržen,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikanice brez besedila</dc:subject><dc:subject>pripovedovanje zgodbe</dc:subject><dc:subject>razvoj govora</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrska naloga v teoretičnem delu opisuje vpliv slikanice na razvoj govora, predstavljene so različne definicije govora, dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora, in različne teorije o razvoju govora. Opisane so stopnje govorno-jezikovnega razvoja otrok in značilnosti pripovedovanja zgodbe otrok na posamezni stopnji. Slikanice, ki so ene prvih del, s katerimi se otroci srečajo, morajo biti kakovostne. Če avtor želi doseči, da bo slikanica kakovostna, mora pri pisanju upoštevati in vanj vključiti elemente, ki pogojujejo kakovost. V slikanici lahko besedilo in ilustracije tvorijo različne zgodbe: lahko se dopolnjujejo ali so si enake. V slikanici brez besedila pa bralec sam ustvarja besedilo; to besedilo je lahko z vsakim branjem drugačno. Način tvorjenja zgodbe je odvisen od otrokovega besednega zaklada, izkušenj z branjem in obsegom del, ki jih je že prebral. Branje se razvija postopoma, zato so oblikovana obdobja bralnega razvoja, vsako pa ima svoje značilnosti. Otrokovo oblikovanje zgodbe je tako odvisno predvsem od obdobja njegovega bralnega razvoja.   
 Raziskovalni del naloge zajema tri slikanice brez besedila, s katerimi sem skušala ugotoviti, kako večkratno branje vpliva na način pripovedovanja zgodbe, najprej samo pri eni slikanici, na koncu pa sem upoštevala vse slikanice skupaj. Ker slikanica brez besedila od otroka zahteva, da popolnoma sam oblikuje zgodbo ob danih ilustracijah, mora otrok ilustracije gledati z razumevanjem, jih med seboj povezovati in v zgodbo vključevati podrobnosti. Rezultati raziskave kažejo, da večkratno branje ene slikanice precej izboljša način oblikovanja in tvorjenja zgodbe; če gledamo vse tri slikanice skupaj, pa večkratno branje slikanice ni bistveno vplivalo na pripoved zgodbe.</dc:description><dc:publisher>[A. Eržen]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-04 02:32:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
