<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88368"><dc:title>Učenje tipografije s pomočjo analognih in digitalnih učnih pripomočkov</dc:title><dc:creator>Henigsman,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>grafično oblikovanje</dc:subject><dc:subject>tipografija</dc:subject><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:subject>digitalno in analogno oblikovanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Živimo v svetu prenatrpanem s sodobno tehnologijo in ni več učenca, ki ne bi uporabljal pametnega telefona, tabličnega računalnika ali računalnika. Skupaj z razvojem tehnologije se spreminjajo tudi smernice načina poučevanja v osnovnih in srednjih šolah. Računalnik je kot učni pripomoček že dalj časa prisoten pri izbiri učiteljevega načina poučevanja, največkrat s pomočjo uporabe prosojnic, videoposnetkov, fotografij itd. Danes se uporabljajo tudi bolj priročne tehnološke naprave, tablični računalniki in pametni telefoni, ki nam nudijo skoraj enake možnosti kot računalnik. Z njimi smo bolj mobilni, za izvedbo likovnih nalog se ne rabimo več boriti za ure v računalniški učilnici, ampak jo enostavno izvedemo v razredu. Omenjene tehnologije niso osamele na tem področju poučevanja, klasične table oz. magnetne table nadomeščajo interaktivne table, ki poskrbijo za učenčevo večjo izkušnjo pri preučevanju nove učne snovi ali pa pri ponovitvi le-te. Likovna umetnost je specifična med vsemi predmeti v šolanju posameznika, omogoča več praktičnih izkušenj. Zato si tudi uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij lahko omislimo na drugačen način kot pri kakem drugem predmetu. V pričujoči nalogi smo se lotili raziskovanja tipografije na sodoben način, s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije. V magistrskem delu smo prvi del namenili teoretični raziskavi, zbirali smo gradivo, članke, literaturo, slikovno gradivo ter internetne vire, povezane s pojmom tipografija in grafično oblikovanje.  V empiričnem delu nas je zanimala primerjava med tem, kako so učenci oblikovali likovno nalogo s področja tipografije na klasičen način, z ročno analogno risbo, in kako so pristopali z risbo v mediju digitalne računalniške grafike. Podlaga za raziskavo so bili nastopi v razredu, spremljanje učencev s poudarkom na primerjavi ročnega oz. analognega in digitalnega risanja. Potrudili smo se, da smo učencem za boljše razumevanje nudili nazorno predstavitev s pomočjo sodobne tehnologije; večjo ustvarjalnost in inovativnost ter čim boljšo izkušnjo pri izvedi likovnega problema z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Izsledki raziskave omogočajo učiteljem večjo dojemljivost za uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku likovne umetnosti. Na podlagi ugotovitev smo nakazali možnosti uporabe tipografije s pomočjo prosto dostopnih programov v učni proces.</dc:description><dc:publisher>[M. Henigsman]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-04 02:32:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88368</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
