<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=88359"><dc:title>Individualizirani program podpore in pomoči za učenca z Aspergerjevim sindromom</dc:title><dc:creator>Pavlin,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aspergerjev sindrom</dc:subject><dc:description>Aspergerjev sindrom je razvojna nevrološka motnja, ki po trenutno veljavni klasifikaciji sodi med spekter avtističnih motenj. Posamezniki z omenjenim sindromom imajo določene značilnosti, ki jim pogosto otežkočajo ali brez primernih prilagoditev in razumevanja okolja celo onemogočajo vključevanje v vzgojno-izobraževalni program. Njihovo socialno vedenje je namreč pogosto neprimerno glede na družbene norme, težave imajo z razumevanjem jezika ter z govorom, določena posebna zanimanja jih lahko tako navdušijo, da ne zmorejo misliti na skoraj čisto nič drugega. Poleg tega imajo pogosto težave z motoriko, kognicijo ter senzoričnim procesiranjem, kar je pogosto razlog za njihovo neprimerno vedenje.
Namen magistrskega dela je bil na podlagi izhodiščne ocene funkcioniranja učenca oblikovati individualiziran program podpore in pomoči za optimalno učno in socialno vključevanje v učni proces.
V teoretičnem delu predstavim temeljne značilnosti spektra avtističnih motenj, bolj podrobno pa Aspergerjev sindrom. Poleg značilnosti posameznikov z Aspergerjevim sindromom ter njihovega vpliva na posameznikovo učno in socialno vključevanje predstavljam tudi priporočene splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju ter preventivne strategije, ki lahko pomagajo, da do odklonskega vedenja, ki se pogosto pojavlja zaradi nerazumevanja okolja in neprimernih zahtev, sploh ne bi prišlo.
Empirični del sem zasnovala kot študijo primera dečka z Aspergerjevim sindromom, ki obiskuje 5. razred osnovne šole in je usmerjen kot dolgotrajno bolan otrok. Učenec ima tedensko 5 ur dodatne strokovne pomoči, zaradi njegovih agresivnih in avtoagresivnih izbruhov, do katerih je prihajalo večkrat dnevno, pa so mu določili tudi rednega spremljevalca. Poleg težav na področju vedenja ima učenec izrazite težave tudi na področju pozornosti in koncentracije, pri organizaciji in načrtovanju dela ter pri socialnih in emocionalnih spretnostih. Z individualiziranim programom podpore in pomoči, ki sem ga kot učenčeva spremljevalka izvajala v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci šole šestnajst tednov, sem želela, da bi učenec celostno napredoval, predvsem pa, da bi njegovo vedenje postalo socialno bolj sprejemljivo. Izhajajoč iz učenčevih posebnih potreb je bil program podpore in pomoči usmerjen v spodbujanje spretnosti načrtovanja in organizacije dela, socialnih in emocionalnih spretnosti ter pozornosti in koncentracije. Na podlagi kvalitativnih opažanj in ocen spremljevalke, razredničarke, specialne in rehabilitacijske pedagoginje, učenčeve mame ter rezultatov ček list za ocenjevanje učenčevega funkcioniranja v šolskem in domačem okolju, ki so jih pred in po izvedbi individualiziranega programa podpore in pomoči izpolnile razredničarka, specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter učenčeva mama, sem primerjala funkcioniranje učenca pred in po izvedbi individualiziranega programa podpore in pomoči. 
Podatki, pridobljeni iz različnih omenjenih virov, kažejo, da je napredek pri učencu opažen na vseh v IP vključenih področjih; načrtovanju in organizaciji dela, socialnih in emocionalnih spretnostih ter pozornosti in koncentraciji.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-28 02:30:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
