Analiza iztoka podzemne vode na izvirih v fluvioglacialnih medzrnskih vodonosnikihTorkar, Anja (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) grajeno okoljemedzrnski vodonosnikkraški vodonosnikpodzemna vodastabilni izotopigeokemijazadrževalni čassrednja napajalna višinaizotopska razdelitev hidrogramasnežnicareka RadovnaIzviri predstavljajo pomembno točko ali območje na površju, kjer se podzemna voda izliva iz vodonosnika in tvori vidni tok. Dinamika izvira nam poda veliko informacij o vodonosniku ter o samem napajalnem zaledju, zato je poznavanje in razumevanje dinamike izvira velikega hidrogeološkega pomena. V doktorski disertaciji je bila za študijski poligon izbrana dolina reke Radovne, ki se nahaja v severozahodni Sloveniji. Reka Radovna je dolga 19,4 km in skoraj v celoti teče po območju Triglavskega narodnega parka. Reka predstavlja izredno zanimiv in edinstven raziskovalni poligon, saj na ožjem ter širšem napajalnem območju zaradi različne geološke sestave prihaja do interakcije kraškega in medzrnskega vodonosnika in na podlagi tega je bil zasnovan konceptualni hidrogeološki model. Določeni sta bili globina medzrnskega vodonosnika ter oblika predkvartarne podlage. Ugotovljeno je bilo, da nivo podzemne vode zelo niha. Voda, ki priteče iz kraškega in medzrnskega vodonosnika, ima različno geokemijsko sestavo, kar se dolvodno odraža v reki. Poleg tega so bili analizirani stabilni izotopi v podzemni vodi, v reki, v padavinah ter v snežnici. Določeni sta bili srednja napajalna višina ter velikost napajalnega območja reke Radovne. Izračunani so bili tudi srednji zadrževalni časi. Z izotopsko separacijo hidrograma so bili izračunani deleži snežnice s pomočjo dvokomponentnega modela. Deleži snežnice v odtoku predstavljajo vsaj eno tretjino in se dolvodno znižujejo, kar pomeni, da se voda drenira iz nižjega dela vodonosnika, ki vsebuje manj snežnice. Velik vpliv na delež snežnice v reki imajo tudi dotoki vode iz boka doline.[A. Torkar]20162016-12-18 02:34:44Doktorska disertacija87855sl