<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87611"><dc:title>Uporaba TBM tehnologije pri gradnji predorov in ocena vplivov na okolje</dc:title><dc:creator>Volk,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>TBM tehnologija</dc:subject><dc:subject>podzemna železnica</dc:subject><dc:subject>železniški predor</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>izbira TBM naprave</dc:subject><dc:subject>posedki dvotirnega predora</dc:subject><dc:subject>posedki enotirnega predora</dc:subject><dc:subject>vplivi na okolje</dc:subject><dc:subject>ravnanje z gradbenimi odpadki</dc:subject><dc:subject>vibracije</dc:subject><dc:description>Sestavni del razvoja mest je izgradnja infrastrukture, katero gradimo z namenom izboljšanja prometnih povezav in nadaljnjega razvoja mesta. V Ljubljani prometne povezave
prevladujejo nad železniškimi, kar zahteva veliko uporabo površine. V ta namen je bilo pripravljenih več študij in analiz ureditve javnega in železniškega prometa v obliki podzemnih prometnic. Z nalogo smo so zadali preveriti ali obstaja možnost uporabe TBM tehnologije pri gradnji predorov in s tem razbremenitev urbanih površin. TBM tehnologija je v svetu, predvsem v urbanih jedrih, zelo razširjena. Uporabna je v tleh z različnimi naravnimi
danostmi, pri čemer so mehanski vplivi na obstoječe objekte minimizirani. Kljub temu ima taka gradnja predorov vplive na podtalno vodo in okolico. Ljubljana z okolico leži na zelo raznoliki geološki podlagi. Sestavljajo jo prodni nanosi različnih starosti, različno debele plasti sedimentov, mestoma tudi lahkognetne do židke gline ter tudi kompaktna hribina permokarbonske starosti. Presoja o uporabi TBM naprave je bila narejena s poglobljenim
pregledom obstoječe dokumentacije in že izvedenih projektov v tujini. Nadgrajena je bila s kriterijsko analizo izbire najprimernejše TBM naprave, na podlagi tujih smernic in strokovnih priporočil. Analiza pokaže, da sta za predvideno sestavo tal primerna dva tipa naprave in sicer EPB in naprava z izplako. Prva je primerna v finozrnatih materialih, ki so zastopani na južnem delu, druga pa v grobozrnatih, ki so pretežno v severnem delu mesta. Pričakovani vplivi TBM tehnologije na okolje so sicer manjši, kot pri drugih metodah gradnje predorov, kljub temu pa je potrebno zaradi gradnje na vodovarstvenem območju vplive omejiti v največji možni meri.</dc:description><dc:publisher>[B. Volk]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-06 02:19:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>87611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
