Funkcionalna pismenost učencev s posebnimi potrebami v enakovrednem izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjoMunda, Jasna (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) funkcionalna pismenostbralna pismenostmatematična pismenostučenci s posebnimi potrebamiInkluzivni model vzgoje in izobraževanja v Sloveniji omogoča, da se v času obveznega šolanja večji del učencev s posebnimi potrebami šola v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kjer od njih pričakujemo, da bodo primerljivo učno uspešni s svojimi vrstniki z značilnim razvojem, da bodo dosegli temeljna šolska znanja in usvojili vsaj minimalne standarde znanja. Nekatere raziskave o uspešnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami so pokazale, da imajo sicer pozitivne ocene in uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, vendar dosega večina teh učencev na nacionalnem preverjanju znanja slabše rezultate. Eden od ključnih ciljev formalnega izobraževanja je pismenost. Pismenosti kot razširjeni spretnosti branja in pisanja s spretnostmi računanja za vsakodnevno delovanje v skupnosti pravimo funkcionalna pismenost. To so uporabna znanja, ki bodo učencem najbolj koristila pri nadaljnjem šolanju in funkcioniranju v družbi. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kakšna je funkcionalna pismenost učencev s posebnimi potrebami v primerjavi s funkcionalno pismenostjo učencev z značilnim razvojem ob koncu osnovnošolskega izobraževanja; ali so učne navade povezane z razlikami v funkcionalni pismenosti med učenci s posebnimi potrebami in med učenci z značilnim razvojem; ali sta trajanje in obseg dodatne strokovne pomoči povezana s funkcionalno pismenostjo učencev s posebnimi potrebami. Posledično bi lahko sklepali, kakšna je učinkovitost osnovnošolskega izobraževanja učencev s posebnimi potrebami v primerjavi z učinkovitostjo osnovnošolskega izobraževanja učencev z značilnim razvojem z vidika njihove funkcionalne pismenosti. Za osvetlitev tega področja smo se odločili zato, ker do sedaj v slovenskem prostoru takšna raziskava še ni bila izvedena, njeni rezultati pa bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na področju funkcionalne pismenosti. Raziskavo smo izvedli z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode. Zajeli smo vzorec učencev s posebnimi potrebami in učencev z značilnim razvojem v 9. razredu osnovnih šol. Glavni rezultati raziskave so pokazali, da so učenci s posebnimi potrebami ob koncu osnovnošolskega izobraževanja slabše funkcionalno pismeni v primerjavi z učenci z značilnim razvojem, kar velja tudi za njihovo bralno in matematično pismenost. Učne navade učencev s posebnimi potrebami in učencev z značilnim razvojem niso pomembno povezane z njihovo funkcionalno pismenostjo. Prav tako tudi obseg in trajanje dodatne strokovne pomoči nista pomembno povezana s funkcionalno pismenostjo učencev s posebnimi potrebami. Zato lahko z vidika funkcionalne pismenosti učencev sklepamo, da obstaja razlika v učinkovitosti osnovnošolskega izobraževanja učencev s posebnimi potrebami v primerjavi z učinkovitostjo osnovnošolskega izobraževanja učencev z značilnim razvojem. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je v slovenskih osnovnih šolah potrebno nameniti več pozornosti izboljšanju funkcionalne pismenosti učencev s posebnimi potrebami. Rezultati raziskave lahko koristijo pri nadaljnjem načrtovanju dela z učenci s posebnimi potrebami v osnovnih šolah, zaradi česar se lahko izboljša njihova funkcionalna pismenost, posledično pa njihova možnost uspeha pri nadaljnjem šolanju in vključevanju v skupnost. Zbrani podatki so lahko podlaga tudi za nadaljnje, še bolj poglobljene raziskave.[J. Munda]20162016-12-06 02:19:36Magistrsko delo87610sl