Izkušnje mladostnikov in staršev pred, po in v procesu usmerjanja v Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardomČopič, Neja (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Vrhovski-Mohorič, Mojca (Komentor) lažja motnja v duševnem razvojuV diplomski nalogi sem preučila izkušnje mladostnikov in njihovih staršev, ko so se mladostniki iz programa večinske šole prešolali v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju PP VI z NIS). Za posameznike z lažjo motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju LMDR) je značilno, da imajo znižane sposobnosti za učenje, v prilagojenih pogojih učenja pa lahko dosežejo temeljna šolska znanja. Zaradi obsežnih težav na učnem področju ne morejo slediti programu večinske osnove šole, zato se šolajo oz. so kasneje prešolani v PP VI z NIS. V kolikor so učenci prešolani kasneje, se učne težave in neuspešnost na učnem področju stopnjujejo, kar lahko povzroči nastanek vedenjskih in čustvenih težav, pomembno pa vpliva tudi na samospoštovanje učencev. Zaradi neuspešnosti se lahko pri učencih razvije strah pred šolo, posledično pa tudi odpor do učenja oz. šole v celoti. Čustvena napetost in stiske v povezavi s šolo lahko pri učencih povzročajo pojave psihosomatskih težav oz. motenj. Učna neuspešnost pa ne vpliva le na učenčevo dojemanje šole. Vpliva tudi na preživljanje prostega časa in socialne odnose v širši in ožji okolici. V raziskavo so bili zajeti štirje učenci, ki so bili prešolani v PP VI z NIS, ter njihovi starši. Gre za študijo primerov, s katero sem spoznala področje izkušenj staršev in otrok pri preusmeritvi v PP VI z NIS. Za pridobitev raziskovalnih podatkov sem uporabila polstrukturiran intervju. Opravljene intervjuje sem zvočno posnela in zapisala gradivo ter transkript, ki sem ga parafrazirala in povzela. V analizi zapisa sem uporabila elemente kvalitativne analize besednega gradiva. V raziskavi sem ugotovila, da so se v večinski osnovi šoli učenci počutili neuspešni, imeli so težave v odnosih z vrstniki in učitelji, za šolsko delo pa so porabili veliko časa. Podobno so opažali tudi starši, ki so poročali o vedenjskih in čustvenih težavah otrok. Po prešolanju so tako učenci kot tudi njihovi starši opazili, da so imeli manj učnih težav, izboljšalo se je počutje učencev in njihov odnos do šole ter odnosi z učitelji in učenci. Menim, da lahko moja raziskava pomaga pri razumevanju težav učencev, ki so učno neuspešni in kljub pomoči ne dosegajo minimalnih standardov. Izkušnje učencev in staršev so vir informacij tistim staršem in učiteljem, ki se soočajo s prešolanjem v PP VI z NIS.20162016-12-02 02:31:05Diplomsko delo87473sl