<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87459"><dc:title>Svetloba barvne krajine</dc:title><dc:creator>Rehar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Zdenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>pokrajina</dc:subject><dc:subject>slikarska krajina</dc:subject><dc:subject>motiv krajine</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu so obravnavani pomen, odnosi ter vplivi svetlobe in barv na motiv slikarske krajine. Čeprav sta fenomena svetlobe in barv neločljivo povezana, sta z vidika znanstvenih dognanj najprej obravnavana ločeno po področjih znanosti (fizika, fiziologija, psihologija in likovna teorija). Posvetila sem se tistim dejstvom, ki so pomembna za nastanek in razlago mojih del. Čeprav so moje slike domišljijske in abstrahirane, skušam osnovni princip za njihov nastanek razložiti na primeru realne  pokrajine. V navezavi svetlobe in barve s krajino je osnovna teza ta, da ima vsaka pokrajina (potencialna slikarska krajina) svojo specifično svetlobo. Ta je najprej odvisna od kvalitete vpadne atmosferske svetlobe, ki se nato od elementov pokrajine odbija v oko opazovalca.
Tako se sončna svetloba, ki doseže zemljo, v tem pogledu dvakrat “spremeni“. Prvič pri prehodu skozi atmosfero, drugič, ko se odbija od pokrajine. Rezultat obeh procesov skupaj je specifična svetloba, ki je lastna vsaki pokrajini v določenem trenutku na določenem mestu, saj ustvarja nek tipičen vtis o tej pokrajini, kar vpliva na naše počutje in dojemanje.</dc:description><dc:publisher>[N. Rehar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-02 02:30:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
