<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87409"><dc:title>Ovrednotenje različnih medijev za izvedbo preskusa sproščanja ogrodne tablete na napravi za posnemanje črevesnega gibanja</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Jani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančar,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sproščanje učinkovin 
in vitro model 
vrste ogrodnih tablet 
tanko črevo 
ionska jakost 
preskusi sproščanja</dc:subject><dc:description>Preskus sproščanja peroralnih farmacevtskih oblik se običajno izvaja bodisi za namene kontrole kakovosti, kjer preverjamo skladnost izdelka, bodisi za namene raziskav in razvoja, kjer si želimo poustvariti čim bolj biorelevantno okolje, ki nam omogoča visoko stopnjo in vitro-in vivo korelacije. V ta namen se poslužujemo uporabe kompleksnih in vitro modelov in metod, s katerimi lahko dosegamo visoko in vivo napovedno moč. Glavni cilj magistrske naloge je bil opredeliti uporabnost novega in vitro modela, razvitega v podjetju Lek d.d. Ljubljana, ki posnema črevesno gibanje, za sproščanje trdnih peroralnih farmacevtskih oblik v črevesu. S tem namenom smo preskusili sproščanje učinkovine iz treh formulacij hidrofilnih ogrodnih tablet z različnimi kinetikami sproščanja (hitra, srednje hitra, počasna formulacija) in iz referenčnega zdravila. Pri ogrodni tableti je učinkovina porazdeljena v ogrodju, ki nam, v primerjavi z oblikami s takojšnjim učinkom, omogoča nadzorovano sproščanje skozi daljše časovno obdobje. Ovrednotili smo pet različnih metod za izvedbo preskusa sproščanja. V acetatnem pufru pH-4,5 (program P03), kjer smo preverjali vpliv pH na sproščanje učinkovine, je le-to potekalo hitreje kot pri drugi primerljivi metodi (fosfatni pufer pH-6,8, program P04) zaradi večje topnosti oziroma hitrosti raztapljanja modelne učinkovine. V umetnem črevesnem soku, ki posnema pogoje na tešče (FaSSIF), smo dosegli najmanjša razlikovanja med formulacijami z različnimi kinetikami sproščanja in najmanjše ujemanje z in vivo opaženo kinetiko (razmerja med deleži sproščene učinkovine iz testnih formulacij in reference). Dodatek NaCl fosfatnemu pufru oziroma povišanje ionske jakosti je zaradi izsoljevanja upočasnilo sproščanje učinkovine v primerjavi s pufrom brez dodatka NaCl. Pri vseh preskušenih medijih oziroma metodah smo z modelom uspeli doseči razlikovanja med formulacijami z različnimi kinetikami sproščanja. Kot najboljša za izbrano formulacijo se je izkazala metoda s kalijevim fosfatnim pufrom pH-6,8 in programom P12, saj smo na ta način dosegli največje ujemanje z in vivo opaženo kinetiko. Prav tako smo z metodo dosegli boljše ujemanje z in vivo razmerji kot s klasično napravo z vesli (USP II). S predstavljenim primerom želimo prikazati uporabnost in fleksibilnost naprave oziroma novega in vitro modela, za katerega pričakujemo, da bo lahko uspešno simuliral sproščanje tudi drugih podobnih formulacij.</dc:description><dc:publisher>[J. Jamnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-01 02:54:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87409</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
