Kvaliteta življenja učencev osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardomŠtefanec, Mateja (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) kvaliteta življenjaV magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja učencev osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Kvaliteto življenja kot razpon med željami in možnostmi smo preučevali na osmih področjih: čustveno področje, medsebojni odnosi, materialna blaginja, osebnostni razvoj, fizično počutje, samoodločanje, socialna vključenost in pravice. V vzorec smo zajeli 19 učencev osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (priložnostni vzorec) in 19 učencev redne osnovne šole (slučajnostni vzorec). Učence smo izenačili po starostni in spolni strukturi. V vprašalniku za učence s petstopenjsko lestvico Likertovega tipa so učenci ocenjevali svoje želje in potrebe. Možnosti v okolju so prav tako s petstopenjsko lestvico za ista področja ocenjevali njihovi starši in razredniki. Starši so z vprašalnikom za starše ocenjevali domače okolje, razredniki pa z vprašalnikom za razrednike šolsko okolje. Vsi trije vprašalniki so bili oblikovani za namene raziskave, njihovo zanesljivost smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom. Za preučevanje odnosov med spremenljivkami smo uporabili deskriptivno statistiko, t-test, faktorsko in diskriminantno analizo. Ugotovili smo, da med obema skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike na področjih socialne vključenosti, samoodločanja, medsebojnih odnosov in osebnostnega razvoja, saj je na vseh teh področjih kvaliteta življenja slabša pri učencih osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (v primerjavi z učenci redne osnovne šole imajo nekoliko boljšo kvaliteto življenja le na čustvenem področju in področju fizičnega počutja, kjer pa razlike med skupinama niso statistično pomembne). Tudi gledano v celoti je kvaliteta življenja slabša pri učencih osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, kar jasno nakazuje potrebne spremembe v praksi in tudi potrebe po nadaljnjem raziskovanju tega področja (z večjim vzorcem, večjim številom opazovanih spremenljivk).20162016-12-01 02:51:13Magistrsko delo87222sl