<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87220"><dc:title>Vključevanje učencev s slepoto in slabovidnostjo v športne aktivnosti</dc:title><dc:creator>Škrlec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bilić Prcić,	Ante	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žolgar,	Ingrid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prilagajanje športnih aktivnosti</dc:subject><dc:description>Z vključevanjem učencev s slepoto in slabovidnostjo v večinske osnovne šole jim zagotavljamo pravico do enakovrednega vključevanja v prav vse aktivnosti – tudi športne. Vendar pa tako raziskave, kot poročanja iz prakse, nakazujejo, da učenci velikokrat niso deležni izkušenj s področja športa, posledično pa izkazujejo nižjo stopnjo telesne pripravljenosti, manjši obseg obvladovanja motoričnih spretnosti oziroma počasnejši motorični razvoj. Na drugi strani pa se srečujemo z učitelji – s športnimi pedagogi, ki se soočajo z izjemno heterogeno populacijo, za delo s katero nimajo zadostnih znanj, kompetenc in izkušenj. S teoretičnimi dognanji je bil oblikovan polstrukturiran intervju, s katerim smo v empiričnem delu te naloge preverjali, v kolikšni meri so učenci s slepoto in slabovidnostjo vključeni v športne aktivnosti in s katerimi izzivi se strokovnjaki ob tem soočajo. Ugotavljamo, da športni pedagogi sicer ocenjujejo, da so učenci s slepoto in slabovidnostjo vključeni v športne aktivnosti, obenem pa izkazujejo malo znanja s področja prilagajanja prostora, opreme, pripomočkov ter rabe različnih metod poučevanja. Vključevanje je v veliki meri odvisno tudi od tega, ali je aktivnost, ki se izvaja, individualne ali skupinske oblike. Prav pri skupinskih igrah oziroma igrah z žogo so namreč učenci s slepoto in slabovidnostjo prepogosto izključeni. Preveč je osredotočanja na sam primanjkljaj, torej motnjo vida, kot pa na konstruktivno, timsko reševanje obstoječih izzivov. V zadnjem delu naloge so zapisana še osnovna priporočila in smernice, ki športnim pedagogom omogočajo lažje in kvalitetnejše načrtovanje, izvedbo in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa. Obenem pa smo poudarili pomembnost sodelovanja z ostalimi strokovnjaki, predvsem s tiflopedagogi, z namenom povišanja stopnje vključevanja učencev s slepoto in slabovidnostjo v športne aktivnosti in s tem dolgoročno omogočanje tem učencem razvoj potencialov na vseh razvojnih področjih ter zagotavljanje čim kvalitetnejšega, neodvisnega in samostojnega življenja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-01 02:51:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87220</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>