Vrtec kot vključujoča skupnostPezdirc Stopar, Petra (Avtor) Razpotnik, Špela (Mentor) inkluzijaKroflič (2002) navaja, da v vrtec vstopajo posamezniki z različnimi zmožnostmi in institucija jim mora zagotoviti takšne prilagoditve kurikuluma, ki vsem zagotavljajo enake možnosti optimalnega napredovanja v razvoju ob upoštevanju ideje inkluzije. Pomemben pa je tudi cilj vrtca, da še posebej otrokom s posebnimi in dodatnimi potrebami omogoči kakovostno življenje, jim krepi občutek lastne vrednosti in jih usposablja ter jim zagotavlja soudeležbo pri sprejemanju pomembnih družbenih odločitev (prav tam). V magistrski nalogi sem želela preveriti prav to, kako slovenski vrtci in strokovni delavci v njih poznajo in upoštevajo koncept inkluzije, kako jo ureja zakonodaja, ali so strokovni delavci dovolj strokovno usposobljeni in kje se pri udejanjanju inkluzije pojavljajo največje težave. V teoretičnem delu magistrskega dela se opiram na teoretična izhodišča slovenskih in tujih avtorjev ter zakonodajnih aktov s področja predšolske vzgoje, ki so relevantni tudi z vidika empiričnega dela. Empirični del je razdeljen na dva dela. Prvi predstavlja študijo primera, ki sem jo naredila na primeru vrtčevske prakse v enem izmed slovenskih vrtcev. Študija primera predstavlja vključitev otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek vrtca in pogled različnih profilov na to vključitev. Skozi konkreten primer predstavim zakonske omejitve oziroma segregacijo in prizadevanje staršev ter strokovnih delavcev vrtca za sprejem otroka s posebnimi potrebami, s težko motnjo, v redni oddelek vrtca. S študijo primera želim prikazati, na kakšen način je mogoče omogočiti otrokom z različnimi potrebami integracijo in inkluzijo v redni oddelek vrtca, če za to obstaja želja, strokovna utemeljenost, strokovna pripravljenost zaposlenih v vrtcu in podpora lokalne skupnosti. S pomočjo intervjujev z delavci iz različnih strok in starši skušam prikazati pomanjkljivosti pri sodelovanju in inkluzivnem vključevanju v vrtec. Ugotoviti želim, katere so največje in najpogostejše prepreke za izvajanje inkluzije v vrtcih, saj, kot poudarja Oliver (Peček in Lesar, 2006), se morajo spremembe zgoditi na vseh ravneh družbe, če želimo doseči inkluzivnost vrtca. Drugi del empiričnega dela magistrskega dela pa predstavlja statistično raziskavo na temo inkluzivne naravnanosti v vrtcu, ki je bila izvedena med strokovnimi delavci v slovenskih vrtcih. Zanimalo me je, kako strokovni delavci v vrtcu poznajo koncepta integracije in inkluzije ter kako so s tem poznavanjem povezane naslednje spremenljivke: delovna doba, delovno mesto, stopnja izobrazbe, naziv in okolje, v katerem se nahaja vrtec. Na koncu so izpostavljene sklepne ugotovitve magistrskega dela, ki so sinteza študija literature, zakonodaje in rezultatov raziskav. Ena od ključnih ugotovitev naloge je, da je inkluzija med strokovnimi delavci vrtca slabo poznana. Izpostavljenih je nekaj rešitev in sprememb, ki bi lahko izboljšale kakovost dela v predšolski stroki.20162016-12-01 02:50:47Magistrsko delo/naloga87214sl