<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87213"><dc:title>Življenje v alpski hiši nekoč: učenje z raziskovanjem v vrtcu</dc:title><dc:creator>Mežik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turnšek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prvošolski otrok</dc:subject><dc:description>Pri raziskovanju teme »Življenje v alpski hiši nekoč« sem uporabila načela in postopke učenja z raziskovanjem. Otroci so samostojno, z lastno aktivnostjo raziskovali vprašanja v zvezi z življenjem, ki so ga imeli nekoč v alpskih hišah. 
V diplomskem delu sem predstavila posamezne korake pri reševanju problemov zaprtega tipa. Raziskovanje omogoča lastno izražanje otrok, njihovo kreativnost v vseh fazah raziskovanja, od opredelitve problema, izražanje domnev in iskanja različnih informacij, urejanja le teh in končno rešitev. 
Z opredelitvijo problema so se otroci srečali po uvodni motivaciji, pri kateri so imeli možnost sestavljanja različnih vrst hiš s pomočjo sestavljanke. Ob sestavljanju so otroci ugotavljali razlike in podobnosti hiš. Iz pogovora so nastajala nova raziskovalna vprašanja, ki so jih otroci preko svojih domnev izražali. Skupaj smo predlagali številne dejavnosti, ki bi nas pripeljale do novih informacij in podatkov, s pomočjo katerih bi prišli do končnih rešitev. Otroci so nove informacije in podatke sproti dokumentirali in urejali. Na ta način so lahko prvotne domneve ob koncu primerjali s svojimi spoznanji. Najbolj pomembna je zadnja faza, pri kateri smo nova spoznanja, izkušnje, nove predstave in poimenovanja uporabili v vsakdanjem življenju. 
Pri reševanju problemov zaprtega tipa imajo otroci določene informacije in podatke, s pomočjo katerih skušajo odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Otroci so svoje izkušnje, predstave in poimenovanja nadgradili z znanjem o življenju ljudi, alpski hiši, načinu življenja … Pri tem pa razvijali sposobnosti, ki so pomembne za aktivno oziroma izkustveno učenje. Ob izvajanju projekta so se otroci poleg raziskovanja posredno srečevali z različnimi socialnimi spretnostmi, interakcijami med vrstniki in odraslimi, dogovarjanjem, argumentiranjem, pogajanjem, sodelovanjem … Otroci so bili skozi celoten projekt aktivni in samostojni, kar je pogoj za trajnostno znanje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-01 02:50:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87213</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
