<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87197"><dc:title>Rejništvo z vidika rejnikov</dc:title><dc:creator>Žumer,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rejnik/rejnica</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja z rejništvom in pogledom nanj skozi oči rejnikov. Rejništvo je oblika dejavnosti, namenjena varstvu in vzgoji tistih otrok, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Rejnik je oseba, ki otroka sprejme v svoj dom in ustrezno skrbi zanj. 
V teoretičnem delu predstavljam vrste družin in temeljne naloge družine. Podrobneje predstavim obliko rejniške družine. V nadaljevanju pišem o motivih za rejništvo, namenu rejništva in vlogi centra za socialno delo pri njegovem izvajanju. Osredotočam se na predpise, ki pravno-formalno urejajo to obliko sobivanja, ter opišem delo rejnika in njegove naloge. 
V empiričnem delu sem opravila kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje s tremi rejnicami. Osredotočila sem se na njihove izkušnje, predstavila njihov pogled in možnosti za izboljšanje rejništva, kot jih vidijo one. 
Rezultati so pokazali, da so se rejnice skupaj s partnerji za rejništvo odločile zaradi želje po pomoči otroku. Velik izziv zanje je sodelovanje z matično družino in urejanje stikov med otroki in starši. S centrom za socialno delo dobro sodelujejo in dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. Pomanjkljivosti ureditve rejništva se kažejo v še zmeraj neustrezni zakonodaji in neurejenosti na področju dela z matično družino. Glavna želja in namen rejnic je, da otroke pripravijo na samostojno in funkcionalno življenje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-30 02:22:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87197</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
