<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87175"><dc:title>Spodbujanje bralne pismenosti pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Turk Suka,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralna pismenost</dc:subject><dc:description>O bralni pismenosti se največ govori pri predmetu slovenščina, vendar pa jo lahko spodbujamo tudi pri vseh drugih predmetih in vpliva na uspešnost učenja. Bralno pismenost lahko opredelimo kot zmožnost tekočega branja z razumevanjem. Vključena je v Učni načrt za matematiko. Najdemo jo v splošnih ciljih, operativnih ciljih in vsebinah ter v didaktičnih priporočilih. V projektu PISA je bila leta 2003 in leta 2012 poudarjena matematična pismenost. Matematična pismenost je definirana kot sposobnost posameznika, da prepozna in razume vlogo matematike v vsakdanjem življenju, se zna smiselno odločati ter uporablja matematiko na način, ki zadovoljuje potrebe posameznika. V več različnih raziskavah se je izkazalo, da obstaja statistično pomembna povezava med uspešnostjo reševanja besedilnih nalog in uspešnostjo pri branju: boljši bralci so tudi boljši reševalci matematičnih besedilnih nalog. Nas so v tem delu zanimale druge dimenzije spodbujanja bralne pismenosti pri pouku matematike. S preizkusom znanja smo pri 113 petošolcih preverili, kako prevedejo simbolni zapis v besednega in obratno, kako interpretirajo matematično besedilo, v katerem je opredeljen matematični pojem, kako zapišejo matematično besedilo za matematični pojem. Predvsem nas je zanimalo branje z razumevanjem in načini ubesedovanja simbolnih zapisov, pri čemer smo bili pozorni na rabo besed in besednih zvez (kako učenci uporabljajo matematično terminologijo, kako pri ubesedovanju matematičnih idej uporabljajo besedišče, ki ni nujno matematično). Zanimalo nas je še, kako je matematična pismenost, kjer ni poudarek na reševanju besedilnih nalog, povezana z oceno petošolcev pri slovenščini ter kako so učenci, ki so dobro matematično pismeni, učno uspešni pri slovenščini. Ugotavljali smo bralno zmožnost v povezavi z razumevanjem matematičnih pojmov, ugotavljali smo korelacijo uspešnosti pri preizkusu znanja in drugimi postavkami (uspešnost glede na razred, uspešnost glede na spol, uspešnost pri preizkusu v povezavi z oceno pri slovenščini, matematiki, uspešnost pri posameznih sklopih nalog glede na razred, spol …). Uporabili smo ustrezne statistične metode. Predvsem smo zapise učencev kvalitativno analizirali in izpeljali določene zaključke glede njihove bralne pismenosti pri matematiki. Na osnovi rezultatov smo oblikovali učni pristop za spodbujanje bralne pismenosti pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-29 05:32:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>87175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>