<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87138"><dc:title>Evropska unija pri predmetih spoznavanje okolja in družba v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Novak,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Predmet proučevanja v magistrskem delu so vsebine o Evropski uniji pri predmetih spoznavanje okolja in družba v osnovnih šolah.
Učenci v slovenskih osnovnih šolah dobivajo različne informacije in znanja o skupnosti, v kateri živijo, družbi, politiki, delu, vrednotah itd. Največ teh informacij učenci v prvih petih razredih osnovne šole dobijo pri predmetih spoznavanje okolja in družba. Vendar pa se te informacije le malokrat uvrščajo v evropski kontekst, saj o njih redkokdaj govorimo v kontekstu Evropske unije in njenih vrednot – morda zaradi premalo posodobljenih učnih načrtov in neustreznega učbeniškega gradiva, morda pa tudi zaradi premajhne zavzetosti učiteljev. 
Ker smo želeli to področje dobro raziskati in opisati trenutno stanje vključenosti tem o Evropski uniji v predmeta spoznavanje okolja in družba, smo v teoretičnem delu opisali evropsko in slovensko zakonodajo s področja šolstva in izobraževanja, ki vključuje evropsko dimenzijo in teme o Evropski uniji in jih spodbuja. Pregledali smo različne izobraževalne programe in evropske projekte, ki so v trenutku nastajanja tega magistrskega dala na voljo učiteljem za nadgradnjo znanja o Evropski uniji in za krepitev evropske dimenzije.
Naslednji del je posvečen analizi in pregledu učnih načrtov, učnega gradiva, učbenikov, delovnih zvezkov, delovnih učbenikov in priročnikov za učitelje ter dodatnega razpoložljivega gradiva, ki bi bilo lahko učiteljem v pomoč pri poučevanju tem o Evropski uniji v šoli. V empiričnem delu so prikazani rezultate raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, namenjena pa je opisu stanja oziroma pogledu učiteljev na poučevanje teh vsebin. Raziskava je bila izvedena s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in anketnega vprašalnika. 
Med raziskovanjem smo ugotovili, da Evropska unija nima neposrednega vpliva na izobraževalno politiko v državi, vse pristojnosti na tem področju so v rokah držav članic. Slovenski učni načrti so  po vstopu Slovenije v Evropsko unijo sicer bili posodobljeni, je pa v njih malo ciljev, ki vsebujejo evropsko dimenzijo oz. vsebine o Evropski uniji. Učbeniki, delovni zvezki, priročniki in ostalo predpisano učno gradivo izhaja iz učnih načrtov, zato tudi v tem gradivu najdemo malo vsebin, ki so kakorkoli povezane z Evropsko unijo.
Je pa učiteljem na voljo veliko evropsko financiranih projektov in dodatnih izobraževanj, ki se jih le-ti pogosto udeležujejo. Prav tako Evropska unija finančno podpira izdajo gradiv, zato je učiteljem na voljo veliko dodatnega gradiva o Evropski uniji, ki se ga lahko poslužujejo pri pouku. Od učiteljev je torej odvisno, v kolikšni meri so pripravljeni predpisane učne vsebine še dodatno nadgraditi z vsebinami o Evropski uniji. Za to imajo veliko prosto dostopnih možnosti v obliki različnega gradiva – nekaj tega smo zbrali in evalvirali tudi v našem magistrskem delu.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-25 02:20:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87138</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
