Razvijanje organizacijskih in učnih spretnosti pri učenki z učnimi težavami, ki počasneje usvaja znanjaMauko, Katja (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) učenci z učnimi težavamiorganizacijske spretnostiizvršilne funkcijeučne spretnostitrening organizacijskih in učnih spretnostiinkluzijaUčenci z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja, so učenci, ki imajo mejne in podpovprečne intelektualne sposobnosti. Pri njih je opaziti večjo splošno nezrelost in težave na področjih, kot so koncentracija, kratkotrajno in dolgotrajno pomnjenje, metakognicija, motivacija, socialna integracija, izvršilne funkcije idr. Eno izmed področij, na katerem imajo ti učenci težave, je tudi področje organizacije. Dobro razvite organizacijske spretnosti pa so zelo pomembne, saj vplivajo na številne vidike našega življenja. Omogočajo nam uspešno spopadanje z že vsakodnevnimi opravili, kot tudi z bolj zapletenimi nalogami, kot so izdelava projekta v določenem času ali postavljanje in doseganje življenjskih ciljev. Prav tako organizacijske spretnosti vplivajo na urejenost zapiskov, načrtovanje časa opravljanja nalog in učenje, torej neposredno vplivajo na doseganje uspehov in dobrih učnih rezultatov. Zaradi njihovih posebnih potreb se pri teh učencih kažejo težave tudi na področju učenja in obvladanja različnih učnih spretnosti. Zaradi počasnejšega tempa dela in težav na področju mišljenja osnovne učne spretnosti in znanja lahko usvojijo, vendar počasneje in ne tako poglobljeno kot njihovi vrstniki. V svojem diplomskem delu sem želela poiskati in oblikovati različne strategije za razvijanje učnih in organizacijskih spretnosti, ki bi jih lahko uporabili pri delu z učenci z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja, ter pri učencih, ki potrebujejo na teh dveh področjih specifično pomoč. V svojo raziskavo sem vključila učenko z učnimi težavami, ki počasneje usvaja znanja, obiskuje 8. razred osnovne šole. Cilj praktičnega dela je bil izboljšanje učenkinih organizacijskih in učnih spretnosti s pomočjo oblikovanega treninga, prav tako pa sem želela preveriti vpliv treninga na učenkino učno samopodobo. Na začetku sem s pomočjo Vprašalnika o učni samopodobi (Burden, 1999), Vprašalnika o učnih stilih (Mavrin idr., 2012), Vprašalnika o organizacijskih spretnostih (Organization Skills Test, 2016) in Kontrolne liste učenkinega funkcioniranja doma in v šoli (izpolnile so jo mama, učiteljica matematike, slovenščine in nemščine) pridobila začetno oceno učenkinega funkcioniranja. Na podlagi te ocene in ob upoštevanju obravnavanih učnih vsebin pri predmetih matematike, slovenščine in nemščine sem si zastavila cilje, na podlagi katerih sem nato oblikovala trening. Izvajala sem ga 8 tednov po pet ur tedensko pri urah dodatne strokovne pomoči v sklopu obravnavanih učnih vsebin. Pri matematiki je trening vključeval ureditev zvezka in delovnih listov ob pomoči predloge, organiziranje in prinašanje šolskih potrebščin in izdelavo, dopolnjevanje ter uporabo matematičnega slovarčka. Pri slovenščini je trening vključeval načrtovanje govornega nastopa po korakih, načrtovanje učenja in izboljšanje bralnega razumevanja ob pomoči sheme. Pri predmetu tujega jezika nemščina pa je trening vključeval izdelavo pojmovnih zloženk in vrednotenje lastnega znanja ob pomoči kartončka. Ob koncu treninga sem ponovno izvedla Vprašalnik o učni samopodobi (Burden, 1999), Vprašalnik o organizacijskih spretnostih (Organization Skills Test, 2016) in Kontrolno listo učenkinega funkcioniranja doma in v šoli in pridobljene rezultate primerjala z rezultati pred pričetkom treninga. Učenka je dosegla napredek na vseh področjih organizacijskih spretnosti, izboljšala se je njena učna samopodoba, prav tako pa je pridobila nekaj kognitivnih in eno metakognitivno učno strategijo.[K. Mauko]20162016-11-25 02:20:04Diplomsko delo87121sl