Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v edukacijiKos, Živa (Avtor) Gaber, Slavko (Mentor) Koren, Andrej (Komentor) kakovostedukacijaracionalnostvarnostpolitična ekonomijabiopolitikavladnostregulacijahibridnostDoktorska disertacija je sociološki pogled na strukturiranje sodobne družbe in edukacije ter predvsem vpogled v logiko konceptualizacije ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v njej. Kakovost pri tem tematiziramo kot del mehanizmov zagotavljanja varnosti sodobne družbe, polja edukacije in posameznic, posameznikov. V nalogi skušamo pokazati, kako se v spoprijemih z negotovostjo sodobna družba strukturira v luči dispozitiva varnosti kot enega izmed sidrišč racionalnosti politične ekonomije, ki je v okviru liberalnih konceptualizacij vladanja postala tudi politična racionalnost upravljanja s populacijo. Omenjenemu sledimo kot premestitvam juridičnega in disciplinskega dispozitiva v dispozitiv varnosti na linji vzpostavljanja regulativnih mehanizmov usmerjanja in urejanja pogojev življenja populacije (biopolitike) (Foucault prim. 2009 in 2008b). Kljub produktivnosti politične ekonomije kot racionalnosti urejanja sodobne družbe Weber (prim. 1978 in 2002) in Bourdieu (prim. 2005) opozorita na meje in negotovosti, ki jih omenjena racionalnost sproža, predvsem ob prehajanju racionalnosti ekonomskega polja v preostala polja družbe. Posledice te hegemonije Beck (prim. 2001) in Bauman (prim. 2002) popisujeta kot tveganja sodobne družbe. Pri tem nista osamljena. Tudi drugi avtorji svoje premisleke in kritike večinoma sidrajo v zamike regulativnih mehanizmov politične ekonomije in novega liberalizma. Pri tem gre za v naši razpravi posebej pomemben odmik od zagotavljanja varnosti v racionalnost varnosti nenehne rasti, napredka in predvsem kapitalske učinkovitosti ter s tem povezanih pogojev za vznik sodobnih tveganj pa tudi mehanizmov zagotavljanja varnosti, tudi v polju edukacije. V tem okviru tematiziramo ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kot enega izmed tovrstnih poskusov urejanja in vzpostavljanja gotovosti sodobne edukacije. Na ozadju racionalnosti politične ekonomije in (novega) liberalizma se okrog koncepta kakovosti strukturira vrsta racionalnosti, ki v medsebojnih razmerjih bolj ali manj uspešno strukturira politike in prakse ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter oblikuje temu primerne diskurze. Analiza diskurzov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v edukaciji pokaže na vznik kakovosti kot popolnega upravljanja kakovosti (total quality management) kot dela regulativnih mehanizmov novega liberalizma. Analiza pokaže tudi, da se je v polje edukacije zahteva po popolnem upravljanju kakovosti vpela različno. Ugotavljamo, da je na delu ohranjanje obstoječih racionalnosti in praks, na drugi strani pa je mogoče v določenih konceptualizacijah ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti zaznati tudi preizpraševanje in zamikanje prevladujočih racionalnosti v smer drugačnih (hibridnih) praks in elementov kakovosti ter ponekod že vzpostavljajočih se novih racionalnosti – v edukaciji in širše v družbi.[Ž. Kos]20162016-11-23 02:20:11Doktorska disertacija87099sl