Povezovanje med programi predšolske vzgojeTomažin, Eva (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) Žgur, Erna (Komentor) inkluzijaOtroci s posebnimi potrebami (OPP) so glede na stopnjo njihovih primanjkljajev in pomoči, ki jo potrebujejo, v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) usmerjeni v različne programe, določa pa se tudi prehajanje med programi na šolski in predšolski ravni. Strokovnjaki spodbujajo k prakticiranju čim bolj prožnih oblik prehajanja tudi pri skupinah OPP v prilagojenih vzgojno-izobraževalnih programih, ki so v ločenih oddelkih vrtca in šole. Strokovni delavci naj bi tako načrtovali dejavnosti, s katerimi se spodbuja socialna interakcija med otroki, oblikuje inkluzivna klima in razvijajo nove oblike in metode poučevanja, ter na ta način skrbeli za kakovostno vzgojo in izobraževanje ter zagotavljali možnosti za optimalen razvoj posameznika. Za raznolike oblike inkluzivno in integracijsko naravnanih dejavnosti v literaturi zasledimo različne izraze (npr. prehajanje, druženje), ki jih bomo zaradi boljše preglednosti zajeli v širši izraz povezovanje med programi. Glede na spodbude stroke k izvajanju prožnih oblik prehajanja nas je zanimalo, na kakšen način povezovanje poteka v praksi. V magistrskem delu se osredotočamo na povezovanje med programi na področju predšolske vzgoje. V teoretičnem delu so predstavljene ključne teoretične vsebine, pomembne za razumevanje tematike (vzgojno-izobraževalni programi, inkluzija, integracija, otrokov razvoj, vloga vrstnikov, vplivi povezovanja), v empiričnem delu pa se osredotočamo na raziskovanje uresničevanja povezovanja med programi predšolske vzgoje v praksi. S pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega strokovnim delavcem vrtca, smo raziskovali pojavne oblike in pogostost povezovanja med prilagojenim programom predšolske vzgoje in med programom predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih. Ugotavljali smo, kateri dejavniki na to lahko vplivajo, katere prednosti, ovire in potrebe pri izvajanju povezovanja zaznavajo strokovni delavci ter kakšna je njihova naravnanost do povezovanja. V raziskavi je sodelovalo skupno 90 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice (v nadaljevanju strokovne delavke) iz 17 enot slovenskih vrtcev, v katerih imajo tudi oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Vprašalnik so izpolnjevale strokovne delavke iz oddelkov s prilagojenim programom predšolske vzgoje ter strokovne delavke iz tistih oddelkov predšolske vzgoje, s katerimi se znotraj enote največ povezujejo. Raziskava je pokazala, da se večina oddelkov povezuje spontano na dnevni ravni, združevanje oddelkov pri načrtovanih dejavnostih pa največkrat poteka enkrat ali dvakrat mesečno. Večina se povezuje tudi priložnostno pri dnevih dejavnosti in projektih, druge oblike povezovanja pa izvaja manj oddelkov. Pobuda za izvajanje povezovanja je največkrat na strani vzgojiteljic obeh oddelkov ali pa na strani vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, prav tako načrtovanje dejavnosti povezovanja. Skozi celotno raziskavo najbolj izstopa dejavnik izobrazbe oziroma strokovnega znanja, ki se pri četrtini anketiranih pokaže kot ena najpomembnejših ovir, več kot polovica pa jo označi kot pomembno potrebo. Ugotovili smo veliko razlik v odgovorih med skupinami strokovnih delavk glede na izobrazbo, oddelek, v katerem delajo, in glede na delovno dobo. To kaže na pomembnost tako strokovnega znanja kot izkušenj z OPP za uresničevanje dobre prakse povezovanja. Strokovne delavke so navedle tudi veliko primerov dobre prakse, npr. povezovanje v različnih projektih (Igraj se z mano), skupna praznovanja rojstnih dni, igralni dnevi (združevanje obeh oddelkov) in podobno.20162016-11-22 02:19:59Magistrsko delo/naloga87094sl