Učinki treninga socialno-interaktivnih veščin na nasilno vedenje učencev 4. razredaRolih, Mojca (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) vrstniško nasiljepreprečevanjetrening socialno-interaktivnih veščinOsrednji namen magistrskega dela je raziskati učinke treninga socialno-interaktivnih veščin na nasilno vedenje učencev 4. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu vrstniško nasilje opredelimo kot ciljno usmerjeno vedenje, katerega namen je povzročitev škode, poškodbe ali groženje, usmerjene nase ali na druge. Predstavimo tudi razvojne značilnosti otrok v srednjem otroštvu, med katerimi so osrednjega pomena kakovostni odnosi z vrstniki, ki so pomembni tudi v šolskem kontekstu. V šoli med učenci prepoznavamo različne vrste nasilja, npr. verbalno, psihično, fizično in spolno, glede na vpletenost v nasilje pa tudi različne vloge, kot sta izvajalec ali žrtev nasilja. Eden od možnih načinov za zmanjšanje vrstniškega nasilja v razredu je trening socialno-interaktivnih veščin, ki ga uporabimo tudi v raziskavi. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave, s katero smo preučevali učinke treninga socialno-interaktivnih veščin na nasilno vedenje učencev 4. razreda. Trening smo oblikovali sami, pri tem pa smo si pomagali z že obstoječimi interaktivnimi vajami. V trening smo vključili vsebine za prepoznavanje in preprečevanje nasilja in učinkovito komunikacijo za oblikovanje socialno sprejemljivega vedenja. Vzorec je bil izbran namensko, zajemal pa je enega izmed 4. razredov osnovne šole iz Notranjsko-kraške regije, na kateri smo opravljali pedagoško prakso. Trening smo izvajali tri tedne. Njegove učinke smo ugotavljali s posebej oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki so ga pred treningom socialno-interaktivnih večin in po njem izpolnili vsi učenci v razredu. S petimi izbranimi učenci iz razreda smo pred treningom in po njem izvedli tudi intervjuje; med njimi sta bila dva učenca, ki sta po samoporočanju v razredu najpogosteje izvajala nasilje, dva, nad katerima so drugi učenci najpogosteje izvajali nasilje, in eden, ki je bil hkrati izvajalec in žrtev vrstniškega nasilja. Pred treningom in po njem smo intervju izvedli tudi z razredno učiteljico. Rezultati so pokazali, da so bile različne vrste nasilja po treningu še vedno prisotne, so jih pa tako dečki kot deklice izvajali redkeje kot pred njim. Po treningu se je več učencev opredelilo za opazovalce vrstniškega nasilja, učenci pa so bili v primeru zaznanega vrstniškega nasilja v večji meri kot pred treningom pripravljeni pomagati žrtvi nasilja. Poleg tega so bili učenci po treningu glede na rezultate pred treningom uspešnejši pri reševanju konfliktov brez uporabe nasilja. Tako pred treningom kot po njem pa ni bilo razlik v (ne)odobravanju izvajanja nasilja med učenci.[M. Rolih]20162016-11-22 02:19:50Magistrsko delo/naloga87092sl