<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87064"><dc:title>Predstave osnovnošolcev in srednješolcev o človeški ribici</dc:title><dc:creator>Jordan,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človeška ribica</dc:subject><dc:description>Človeško ribico poimenujemo tudi proteus ali močeril. Je jamska dvoživka, ki naseljuje podzemne vode dinarskega krasa, zato jo imenujemo tudi dinarski endemit. O njej je prvi pisal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. 
V raziskavi je bilo vključenih 310 učencev 5., 6. in 7. razreda osnovne šole ter 67 dijakov 1., 2. in 3. letnika srednje šole. Podatke smo zbrali leta 2010 v sodelovanju s Postojnsko jamo. Udeleženci so pred vstopom v jamo rešili vprašalnik, katerega del je bilo tudi risanje človeške ribice. Vsi udeleženci so se šolali po učnem načrtu, ki je bil v veljavi do leta 2011. Vsebine, kjer bi lahko v osnovni šoli obravnavali človeško ribico, so zajete v petem, sedmem in osmem razredu. Dijaki se lahko s temi vsebinami srečajo pri predmetu biologija skozi celotno srednjo šolo.
Risbe, ki so jih narisali učenci in dijaki, smo analizirali s pomočjo kodirnika, ki smo ga sestavili v ta namen. 
Cilj naše raziskave je bil, da preverimo, kakšne predstave imajo osnovnošolci in srednješolci o zunanji telesni zgradbi človeške ribice. Zanimalo nas je tudi, ali se znanje srednješolcev, ki imajo za sabo daljše šolanje, razlikuje od znanja osnovnošolcev. Poleg tega smo tudi ugotavljali, ali se morda pri učencih in dijakih pojavljajo kakšne značilne napačne predstave, ki so povezane s človeško ribico. 
Rezultati so pokazali, da se znanje med osnovnošolci in srednješolci ne razlikuje veliko, kar pomeni, da dijaki skozi svoje daljše šolanje niso pridobili skoraj nič novega znanja o poznavanju zunanje telesne zgradbe človeške ribice. Njihova predstava je zadovoljiva, ima pa določene pomanjkljivosti. Pri večini lastnosti je več kot polovica udeležencev v obeh skupinah pravilno narisala dele zunanje telesne zgradbe človeške ribice. To velja za lastnosti, ki so povezane s trupom, z repom, nogami, glavo in očmi. Najslabše so se odrezali pri risanju repne plavuti, pravilnem številu prstov na nogah in prisotnosti škrg. Če primerjamo osnovnošolce in srednješolce, lahko rečemo, da prvi bolje poznajo lastnosti repa človeške ribice, pri ostalih lastnostih pa so njihove predstave dokaj enotne. 
Ena izmed napačnih predstav pri obeh skupinah je, da ima človeška ribica srednje dolgo oziroma kratko telo. Oboji večinoma dobro poznajo njene noge, vendar jih le peščica ve, da ima na sprednjih nogah po tri in zadnjih po dva prsta. Večinoma tudi ne vedo, da je rep človeške ribice obdan z repno plavutjo. 
Na splošno lahko rečemo, da je presenetljivo to, da srednješolci nimajo nič boljšega znanja kot osnovnošolci, pri nekaterih lastnostih imajo kvečjemu slabše znanje kot učenci. Ta podatek je zelo zanimiv, ker je v učnem načrtu za srednje šole veliko vsebin, kjer bi lahko obravnavali človeško ribico. Menimo, da bi bilo treba organizmom, ki naseljujejo naše ozemlje, dati pri pouku večji poudarek ter hkrati osnovnošolce in srednješolce ustrezno motivirati za sodelovanje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-18 03:42:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87064</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
