<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87051"><dc:title>Pogled študentov Pedagoške fakultete na srednješolsko kemijo</dc:title><dc:creator>Zaman,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>študenti Pedagoške fakultete</dc:subject><dc:description>Kemija je naravoslovni predmet, ki mnogim učencem predstavlja težave in izzive. Veliko znanstvenikov raziskuje, kako bi učno vsebino tega predmeta približali učencem, dijakom in študentom, da bi jo laže razumeli in se je učili z večjim zanimanjem. Velikokrat ni problem v razumevanju pojmov, ampak v načinu poučevanja. Vse dosedanje raziskave kažejo, da morajo učitelji kemije opustiti tradicionalni način poučevanja vsebin in začeti v učni proces uvajati aktivni pouk, ki temelji na učenju v kontekstu, eksperimentalnem delu, informacijsko-komunikacijski tehnologiji, igri vlog, projektnem učnem delu idr. Če bo učitelj pri poučevanju uporabljal te metode in oblike dela že v osnovni šoli, bodo učenci pri pouku motivirani za učenje in raziskovanje. Če jim je učna vsebina podana tako, da jo bodo laže in trajneje razumeli, jim pri nadaljnjem izobraževanju ne bo povzročala učnih težav in bodo pokazali zanimanje zanjo. Tako bodo učenci notranje motivirani in bodo svoje znanje povezovali s svojimi interesi, izkušnjami in okoljem, v katerem živijo. Od učitelja je odvisno, katere učne strategije bo uporabil, koliko se bo angažiral pri pouku, da razumevanje kemijskih učnih vsebin ne bo več problem.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno mnenje imajo študenti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani različnih študijskih smeri prvostopenjskega študijskega programa dvopredmetni učitelj o srednješolski kemiji. V raziskavi je v študijskem  letu 2014/2015 in 2015/2016 sodelovalo 126 študentov. Analizirani podatki so kot rezultati smiselno podani v sedmih sklopih. Ugotovljeno je bilo, da je anketiranim študentom kemija zanimiva in da se zavedajo njene povezave z vsakdanjim življenjem. Kljub temu pa je bila njihova notranja motivacija šibka, saj niso radi reševali kemijskih problemov, ki so jim predstavljali izziv. Kemije so se učili predvsem zaradi zunanjih dejavnikov (npr. želje drugih, želja po dobri oceni). Rezultati kažejo, da študentom samostojno eksperimentiranje in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pomaga pri lažjem razumevanju kemijskih učnih vsebin.
Vsi podatki kažejo, da ima pri učenju in poučevanju pomembno vlogo tudi učitelj, ki načrtuje pouk in usmerja učence. Če bo učitelj v pouk vključeval aktivne metode in oblike dela, bodo tudi kemijske učne vsebine zanimivejše in laže razumljive.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-17 03:38:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
