<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87010"><dc:title>Projekt ohranjanja ljudskih pripovedi</dc:title><dc:creator>Pažon,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ljudsko izročilo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo zajema primer dobre prakse – način ohranjanja kulturne dediščine v osnovni šoli. Osredinja se na ustno slovstvo domačega kraja, ki je izjemno bogato in med mlajšimi generacijami skoraj pozabljeno. 
V prvem delu magistrskega dela so opisane značilnosti ljudskega izročila, ustnega slovstva, folklore, opredeljene so razlike med pravljico in pripovedjo ter med pripovedovanjem in branjem. Navedeno je tudi že doslej zbrano in objavljeno gradivo ustnega slovstva z območja Kozjanskega in Obsotelja. Da bi bilo mogoče v celoti izkoristiti obravnavano temo pri vzgojno-izobraževalnem delu z učenci, je bil pod drobnogledom učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in iskanje možnosti za vključevanje ljudskega izročila v pouk književnosti ter povezovanje z drugimi predmeti v obliki projektnega dela. Predstavljeno je nekaj metod, s katerimi učitelj pomaga otrokom do polnejšega doživljanja literarnih besedil in motivacije za branje z igro vlog.
Slovensko ljudsko izročilo je del kulturne dediščine, zato ne bi smelo biti spregledano kot eno od izhodišč za vzgojno-izobraževalni proces, saj je pomembno in življenjsko, da izhajamo iz zgodovine naših prednikov ter otrokom tako omogočimo postopno dojemanje pomena preteklosti. Zavedati se moramo, da pričakovanih in zahtevanih ciljev v šoli ni mogoče doseči, če učitelji nimajo interesa ali niso usposobljeni, da bi z ljudskim izročilom seznanjali učence. Običajno poznavanje peščice ljudskih pesmi, ljudskih pravljic, izštevank in iger, ki jih je mogoče najti v obstoječih potrjenih učnih gradivih, ne zadošča. Zaskrbljujoče spregledano je tudi področje ljudskih plesov. Tudi študij poučevanja na razredni stopnji ljudskega izročila posebej ne poudarja, razen če ga študent  sam izbere pri izbirnih vsebinah, seminarskih nalogah in podobno. 
V drugem delu magistrskega dela je celovito predstavljen projekt obravnave ljudskih pripovedi v 1. in 2. razredu, in sicer v okviru pouka književnosti, na dnevih dejavnosti, popoldanskih delavnicah s starši, sodelovanja z zunanjimi poznavalci obravnavane tematike ipd. S tem sem tako pri učencih kot tudi njihovih starših vplivala na poznavanje, drugačno prebiranje in razumevanje ljudskega ustnega slovstva iz domačega kraja, ki pojasni številne kulturne-zgodovinske znamenitosti. Z gledališko uprizoritvijo, knjižno zbirko ljudskih pripovedi z izdelki otrok in fotografijami ter DVD-posnetkom sem zagotovo vplivala na trajnost znanja učencev. 
Pričujoče magistrsko delo se navezuje na področje književnosti in vključuje elemente projektnega dela na razredni stopnji v osnovnošolskem izobraževanju. 
Z nastalim učnim gradivom želim spodbuditi druge učitelje, da bi bolj smelo zajadrali na področje slovenskega ljudskega izročila in obogatili pouk ter ohranjali slovensko tradicijo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-12 02:32:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87010</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
